(NAJBOLJ BRANO 2022) Zmaga Roberta Goloba in »vrnitev demokracije«

(Objavljeno 25. aprila 2022)

Ob rezultatih letošnjih parlamentarnih volitev in zmagi »novega obraza« Roberta Goloba se bodo v prihajajočih dneh verjetno osrednji mediji in levičarji razgovorili o »vračanju v normalnost« in o »vrnitvi demokracije in svobode« v Slovenijo. Vendar pa se moramo vprašati kakšna je ta »normalnost«? In kakšna je ta »demokracija«, ki naj bi bila zadnji dve leti pod sedaj že prejšnjo vlado v zatonu?

Ko levičarji in liberalci govorijo o svobodi, demokraciji in normalnosti, je treba zaskrbeti vsakogar, ki resnično spoštuje vrednote demokracije in svobode, v njunem resničnem, tradicionalnem smislu. Treba je zaskrbeti tudi vsakogar, ki si želi zares normalne družbe, torej družbe brez uvažanja zahodnjaških oblik kulturnega marksizma, teorije spola in multikulturalizma, ki predstavljajo danes za sodobne levičarje »novo normalnost«.

Kulturni marksisti že od začetka 20. stoletja, predvsem pa od leta 1945, s pomočjo subverzivnih dejavnosti in prevzema izobraževalnih ustanov, spreminjajo pomene besed in izrazov v skladu z njihovimi cilji, saj se zavedajo, da so ravno besede pomembno orožje v kulturni vojni. Tako danes demokracija ne pomeni več volje ljudstva, če ta volja ni v skladu z njihovimi cilji. Danes je tako Madžarska, ki je svojim državljanom dala možnost, da se sami odločijo ali želijo, da v šolah učijo njihove otroke teorije spola, in ali želijo sprejeti v svojo deželo horde migrantov, označena za »nedemokratično« in skoraj »totalitarno«, države, ki svojih prebivalcev ne sprašujejo o tem ali si želijo biti preplavljeni s tujci in ali se strinjajo z uvajanjem nenaravnih ideologij v javno življenje, pa veljajo za svetle primere demokracije in vladavine prava. Podobne očitke o pomanjkanju svobode smo lahko slišali tudi o prejšnji vladi, kljub temu, da so ravno leve stranke tiste, ki želijo omejevati svobodo govora pod pretvezo boja proti »sovražnemu govoru«.

Ko torej Robert Golob, Tanja Fajon in preostala druščina govorijo o demokraciji in svobodi, moramo vedeti, da priznavajo voljo ljudstva le ko ljudstvo izbere njih, v nasprotnem primeru pa je demokracija »ogrožena«. Svoboda tu pomeni predvsem svobodo za zagovornike multikulturalizma in za pripadnike verskih, etničnih in spolnih manjšin, ki jih najdemo tudi v vrstah tovrstnih strank. Po drugi strani je za povprečnega Slovenca, če ga moti, da se vrtcem dodeljuje »LGBT prijazno« certifikate, ali da se uvaža socialne in ekonomske turiste, bolje da utihne, saj izražanje tovrstnih skrbi ne spada pod temeljne pravice do svobode govora, temveč gre za širjenje »ksenofobije, homofobije in islamofobije«.

Če se ozremo v polpreteklo zgodovino bomo opazili puhlice o svobodi tudi pri režimih, ki so se razglašali za »ljudske« in včasih celo »demokratične«, obenem pa so za seboj puščali množična grobišča v katerih so ležala trupla »sovražnikov ljudstva«. Kljub temu, da ni šla ravno v to skrajnost, pa je tudi ideja o »odprti družbi«, ki jo je promoviral filozof Karl Popper in je navdihnila enega glavnih financerjev nevladnih organizacij po Zahodu in tudi v Sloveniji, Georgea Sorosa, označevala vse, ki se ne strinjajo z njenimi principi za »sovražnike odprte družbe«. Takšne delitve seveda preprečujejo resnično demokratične razprave, saj je določena skupina ljudi označena za »sovražnika« s katerim ni treba razpravljati ali poiskati skupnih rešitev, temveč se je treba proti njemu boriti.

Odprta družba je »odprta« le za tiste, ki podpirajo globalizem in multikulturalizem, medtem ko je njen cilj preobrazba »zaprtih« družb, za katere so značilne tradicionalne vrednote, nacionalna zavest in pretežno homogeno etnokulturno prebivalstvo. Cilj odprte družbe je izkoreniniti »nacionalizem« in uvajati sodobne liberalne vrednote v skladu z ustvarjanjem globalne družbe državljanov sveta. V programu Gibanja SvoboDA lahko opazimo, da je večkrat omenjena ravno odprta družba kot cilj te stranke. Navidezno plemenite besede o solidarnosti, svobodi in »odprtosti« nas ne smejo preslepiti, saj gre za stopnjevanje »nove normalnosti«, ki bo v Sloveniji pomenila predvsem vračanje finančnih sredstev soroševcem, nevladnikom in sodobnim kulturnikom iz Metelkove, zagovarjanje že omenjenih manjšin in verjetno tudi stalnih migracij ter omejevanje svobode govora za vse, ki so »sovražniki odprte družbe«. Spomnimo se, da je že ob lansiranju svoje politične kariere Golob pozival k preganjanju »fašistov« iz Slovenije.

Glede na to, da so včeraj potekale tudi volitve v Franciji, na katerih je Le Penovo porazil dosedanji predsednik Emmanuel Macron, je bila nedelja, 24. aprila 2022, dan, ko so globalisti lahko slavili dvojno zmago v Evropi.

Avtor: Andrej Sekulović

Zadnje novice