(Objavljeno 29. aprila 2022)
Muslimani so spet požigali in razbijali po švedskih mestih. Razlog je napoved sežiga Korana na shodu politika Rasmusa Paludana. Izgredi so se hitro prelevili v napade na policiste. Mediji pri tem znova manipulirajo in širijo lažne novice.
Namesto v miru in spokoju je letošnji velikonočni vikend na Švedskem potekal v znamenju nasilja, vandalizma in izgredov. Tamkaj živeči muslimanski priseljenci in njihovi potomci namreč niso najbolje prenesli napovedanega zažiga Korana, njihove svete knjige, v mestu Linköpingu. Odzvali so se z nasiljem, s požiganjem in z obmetavanjem policistov s kamni. Nato so se izgredi razširili tudi v druga švedska mesta. Čeprav naj bi bila Švedska demokratična država in so organizatorji zažiga muslimanske svete knjige, ki simbolizira nasprotovanje islamizaciji Švedske in Evrope, imeli ustrezna dovoljenja, so muslimani dosegli svoje. Zaradi izgredov in ogrožanja varnosti je bil sežig odpovedan. Kot smo že velikokrat poročali, se Švedska zaradi množičnih migracij sooča z vse večjim valom nasilja, hkrati pa naj bi bila tudi evropska »prestolnica posilstev«. Vendar pa švedska socialdemokratska vlada še vedno trdovratno vztraja pri politiki multikulturalizma, ki so jo uvedli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prav tako socialdemokrati. Prejšnje leto je tako Švedska podelila približno 85.000 novih državljanstev, med »novimi Švedi« pa prevladujejo migranti iz arabskih držav.
Sežig Korana odpovedan
Rasmus Paludan, ustanovitelj in vodja danske desne stranke Stram Kurs, je v četrtek, 14. aprila, pred začetkom velikonočnega vikenda napovedal sežig Korana v petem največjem švedskem mestu Linköpingu, ki leži v južnem delu države. Paludan je znan kot zagrizen kritik islamizacije in muslimanskega priseljevanja, zaradi česar si je prislužil v osrednjih medijih oznako »skrajni desničar«. Prav tako ima Paludan dvojno, dansko in švedsko, državljanstvo, na Švedskem pa je ustanovil tudi podružnico svoje stranke. Dogodki, na katerih zažiga Koran, naj bi bili del njegove letošnje predvolilne kampanje, saj na Švedskem septembra potekajo splošne volitve. Zaradi izgredov muslimanov je bila večina teh načrtovanih dogodkov na različnih lokacijah odpovedana. Tako so priseljenci izsilili z grožnjo nasilja svojo voljo in preprečili demokratično izražanje, ki naj bi bilo temelj tako imenovanih zahodnih demokracij. Rasmus Paludan je nekaj dni kasneje o tem govoril v intervjuju za švedski alternativni medij Samnytt. V intervjuju je razložil, da je bila odpoved dogodka kršitev švedske ustave in s tem nezakonita, sploh ker je šlo za dogodek v sklopu predvolilne kampanje. Opozoril je tudi, da na Švedskem živi več sto tisoč priseljencev, ki nikoli ne bodo pripravljeni spoštovati svobode govora in demokracije. Odzval pa se je tudi na očitke pravosodnega ministra Morgana Johanssona, ki ga je javno označil za »grobijana«. Rekel je, da ni nasilen in da gre za kleveto. Za konec pa je dodal, da v roku petih let na Švedskem ne bo mogoče zažgati Korana na javnem dogodku, in poudaril, da je prepričan, da se kristjani ne bi odzvali tako, če bi hotel zažgati Biblijo. Paludan je prav tako mnenja, da bi bilo treba bolj paziti, komu se dovoli vstop v državo, če danes med Švedi živijo priseljenci, ki so pripravljeni ubiti tiste, ki imajo drugačno mnenje od njih.
Namesto Korana v plamenih Švedska
Paludan sicer ni imel priložnosti s simboličnim zažigom Korana izraziti svojega mnenja, saj so se že pred njegovim prihodom v pretežno migrantski četrti Skäggetorp v Linköpingu začele zbirati zamaskirane tolpe muslimanov, kmalu so sledili izgredi. Kasneje se je celo policija umaknila, saj naj bi bila njihova navzočnost stopnjevala nasilje. Med samimi izgredi, ki so se zaostrovali kljub umiku policije, je bilo ranjenih več policistov in zažganih več policijskih avtomobilov. Čeprav je bil dogodek odpovedan, so švedska mesta znova postala podobna vojnim območjem, saj so se izgredi razširili tudi v nekatera druga švedska mesta, vključujoč prestolnico Stockholm in tretje največje mesto Malmö, ki je znano po svojih »neprehodnih« conah in muslimanskih getih. Najprej so se izgredi, ki so bili usmerjeni predvsem proti policistom, iz Linköpinga prenesli v Norrköping, kjer naj bi po zažigu Korana potekalo zborovanje Paludanovih podpornikov, v naslednjih dneh pa je muslimansko nasilje zajelo tudi Orebro, Landskrono in že omenjeno švedsko prestolnico, na velikonočno nedeljo pa tudi Malmö. Že v Linköpingu je začela drhal metati kamenje v policiste in zažigati policijske avtomobile, na več posnetkih, ki so zakrožili na družbenih omrežjih, pa lahko vidimo moške, ki stojijo na strehah poškodovanih policijskih vozil in vzklikajo svoj znani bojni klic »Allahu Akbar« oziroma »Alah je velik«. Prav tako so bila poškodovana in zažgana tudi civilna vozila, švedska policija pa opozarja, da so se izgredi prelevili v neposredne napade na policiste. V četrti Rosengård v zloglasnem Malmöju pa so protestniki zažgali celo osnovno šolo. V večdnevnih izgredih naj bi bilo ranjenih kar 26 policistov in 14 civilistov. Dvajset policijskih avtomobilov je bilo uničenih, nekateri policisti pa naj bi bili zaradi težjih poškodb več dni v bolnišnici. Aretiranih pa naj bi bilo po prvih podatkih med 26 in 34 izgrednikov. Ob tem osrednji mediji poročajo predvsem o »provokaciji« Paludana, oblasti Turčije pa so obsodile le namen sežiganja Korana, ne pa tudi nasilja muslimanov. Paludan je v omenjenih mestih nameraval zažgati Koran in imeti shode.
Zavajanje osrednjih medijev
Osrednji mediji so se pri poročanju o divjanju pobesnelih priseljencev kot po navadi osredotočali le na »skrajneža« Paludana, ki naj bi bil najbolj odgovoren za nasilje. To dokazuje le, da so danes veliki mediji samo propagandno krilo multikulturalizma in globalizma. Najbolj zgovoren primer sta morda nemška medijska velikana, ki črpata sredstva iz državne blagajne, ARD IN ZDF, ki sta se pri poročanju osredotočala ne na islamskega, temveč na »švedski desničarski ekstremizem«. Tako je ZDF na Twitterju objavil, naj bi bili na Švedskem v Malmöju potekali »izgredi na desničarskih demonstracijah«. Ob tem je bila povezava do članka omenjenega medija, kjer izvemo, da »so bili po izdaji dovoljenja za desničarsko zborovanje na Švedskem znova izgredi«. Le na koncu članka je bežno omenjeno, da je šlo pravzaprav za spopade med »protidemonstranti« in policisti. Kot vedno, pa mediji poročajo predvsem o »mladih« izgrednikih in »mladini«, ki naj bi se bila spopadala s policijo. Pozabili pa so omeniti, da je ta »mladina« vzklikala muslimanska gesla in da je večinoma bradatih obrazov. Tovrstnega zavajanja se je posluževal tudi ARD, ki je poročal, da je prišlo do nasilnih protestov, potem ko je »skrajno desna stranka« pridobila dovoljenje za shode.
Resnična grožnja za Evropo
Medtem mediji molčijo o resnični grožnji, ki ogroža Evropo. Dejstvo, da v neki severnoevropski državi politik in kandidat na volitvah ne more imeti zakonitega shoda zaradi nasilja priseljencev, bi moralo sprožiti vse alarme. Islamska država med tem poziva svoje borce, naj izkoristijo vojno v Ukrajini za napade na Evropo. Novi predstavnik te teroristične organizacije Al-Muhajir je svetoval džihadistom, naj izkoristijo »medsebojni spor križarjev« in nadaljujejo z napadi na Evropo. Vendar pa za osrednje medije glavna težava ni ogrožanje temeljne demokratične pravice do izražanja in svobode govora, ki jo na Zahodu vse manj upoštevajo ali celo kaznujejo, če gre za izražanje kritike multikulturalizma, temveč nekakšen »desni ekstremizem«. Če bi osrednji mediji in politiki, ki odpirajo vrata Evrope peti koloni islamistov, priznali, da multikulturalizem ne deluje, bi morali namreč priznati tudi svojo zločinsko vlogo pri njegovem širjenju.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
