Najvišji nosilci komunistične oblasti svojih privilegijev niso nikoli postavljali pod vprašaj in se jim tudi nikoli niso bili pripravljeni odreči; uživali so jih vse do konca vladavine komunističnega režima v Sloveniji. In jih žal še danes.
Nedavno je na Twitterju zakrožil videoposnetek zbrane družbe, ki ob druženju prepeva njim »drage pesmi«, kot je zapisal Bogdan Tanjević, črnogorski košarkarski trener. »Moji prijatelji Slovenci, med njimi Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kučan in ostali pojejo nekatere njim drage pesmi,« je Tanjević zapisal ob posnetku, ki ga je objavil na Twitterju. Na videoposnetku so med drugim še nekdanji predsednik mariborskega sodišča Karel Ferenčak, Tone Vogrinec, Bojan Križaj, Vlado Kreslin in predsednik NZS Radenko Mijatović. Zapeli so partizansko pesem Bilečanka, ki jo spesnil Milan Apih – Jure, slovenski komunist in načelnik oddelka pri Ozni za Slovenijo ter načelnik materialno-finančnega oddelka pri Udbi za Jugoslavijo. Izbiri pesmi pivsko-pevske druščine se tako ne čudimo, nam je pa navzočnost Geze Vogrinčiča, moža Gabi Čačičnovič Vogrinčič, na omenjenem pikniku priklicala v spomin lovske zabave komunističnih privilegirancev, kot jih opisujejo dokumenti, objavljeni v publikaciji z naslovom Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma.
O privilegijih komunističnih funkcionarjev
Omenjene dokumente je leta 2008 objavilo Ministrstvo RS za pravosodje. Prva Janševa vlada je namreč pri pregledovanju arhiva Vlade Republike Slovenije decembra 2007 med obsežnim gradivom, ki je v njem shranjeno, naletela na posamezne izredno zanimive dokumente o privilegijih, ki so jih v obdobju socializma uživali najvišji slovenski politični in državni funkcionarji. Dokumente sta zbrali Marta Milena Keršič in Neža Stres. Kot je uvodoma zapisano v omenjeni publikaciji, je ohranjenih razmeroma malo tovrstnih dokumentov, a si je iz obstoječih vseeno mogoče ustvariti sliko o tem, kako so pripadniki takratne politične in oblastne elite uživali poseben status in si privoščili razkošno življenje na račun republiškega proračuna, kar je bilo v popolnem nasprotju z načeli o socialni enakosti in pravičnosti, na katerih naj bi temeljila socialistična družba. Ohranjeni dokumenti dokazujejo, da so politični in državni funkcionarji najrazličnejše privilegije uživali že v prvih povojnih letih, ko je v Sloveniji primanjkovalo najosnovnejših življenjskih dobrin in ko je bila splošna življenjska raven izrazito nizka.
Od Rudija Čačinoviča do Geze Vogrinčiča
Najvišji nosilci komunistične oblasti svojih privilegijev niso nikoli postavljali pod vprašaj in se jim tudi nikoli niso bili pripravljeni odreči; uživali so jih vse do konca vladavine komunističnega režima v Sloveniji. Glede na vsebino so dokumenti razvrščeni v naslednje skupine: stanovanjski privilegiji, zdravstveni privilegiji, preskrba z živili in izbranimi pijačami ter nudenje različnih storitev, dodeljevanje dragocene stanovanjske opreme in umetnin iz Federalnega zbirnega centra Ljubljana, podeljevanje izjemnih pokojnin, priznavalnin in drugih prejemkov, ugodnosti pri preživljanju dopusta in letovanj, praznovanja življenjskih jubilejev, odlikovanja in obdarovanja jubilantov, organiziranje lova in ribolova. Besedilo nekaterih dokumentov iz omenjene publikacije smo v Demokraciji že objavili, tokrat pa smo se ob gledanju posnetka veseljačenja komunistov in ob prepevanju Bilečanke odločili, da predstavimo besedilo nekaterih dokumentov, teh je skupaj objavljenih deset, ki opisujejo privilegije komunističnih funkcionarjev v zvezi z lovom na divje živali in ribolovom. V njih se pojavlja tudi ime Rudija Čačinoviča, očeta Gabi Čačinovič, ki je poročena z Gezo Vogrinčičem. Oba še danes skupaj s partijskim šefom Milanom Kučanom in drugo udbo-komunistično falango prepevata partizanske pesmi.
Na lovske zabave tudi Marinko in Avbelj
Poleg Rudija Čačinoviča, ki je večino svoje komunistične kariere preživel kot jugoslovanski diplomat v nekdanji Zahodni Nemčiji, Španiji, Madžarski, Argentini in Švici, nekdaj pa je bil predsednik Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, se pojavljajo tudi imena, kot so Miha Marinko, Viktor Avbelj in Janko Smole. Miha Marinko je takrat opravljal številne funkcije, glavna pa je bila funkcija političnega sekretarja CK KP ZK Slovenije (1946–1966). Viktor Avbelj (partizanko Rudi), namestnik načelnika Ozne za Slovenijo, znan kot javni tožilec v zloglasnem Nagodetovem procesu, je v času nastanka poročila o lovu na divjad opravljal tudi funkcijo predsednika Izvršnega sveta LS LRS. Janko Smole pa je bil v tistem času guverner Narodne banke Federativne ljudske republike Jugoslavije.
124 fazanov, 16 zajcev in 24 fazank
Tako v dokumentu št. 323-3/1962 takratnega Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije (LS LRS) lahko preberemo poročilo o lovu na malo divjad v Prekmurju dne 5. 12. 1962: »Zavod za gojitev divjadi ‘Fazan’ v Beltincih je organiziral v nedeljo, 4. 11. 1962 protokolarni lov na malo divjad v Prekmurju. Za izvedbo sta bila odgovorna upravnik zavoda tov. J. Rader in svetnik v SIS za kmetijstvo in gozdarstvo tov. Slavko Lakner. Lova se je udeležilo 22 vabljencev in 4 sinovi predstavnikov. Bil je dobro organiziran ter je bilo uplenjenih 124 fazanov, 16 zajcev in 24 fazank. Za prehrano v lovišču in večerjo v Beltincih je poskrbelo osebje reprezentančne kuhinje. Ob 11. uri je bilo na malici v lovišču 30 oseb, pri večerji pa 33 oseb. Poleg lovcev in obeh organizatorjev sta bila na malici in večerji tudi Rudi Čačinovič in Milan Kristan, na večerji pa tudi predstavniki okraja Murska Sobota in občine Beltinci.
Miha Marinko, Viktor Avbelj, Janko Smole in Peter Zorko so se oskrbovali in prenočevali v vili ‘Fazan’, preostali udeleženci lova pa v novem delu hotela ‘Zvezda’ v Murski Soboti. Ta del hotela ima zelo praktično in sodobno urejene prostore, sobe so zelo tople. Po VI. nadstropju starega dela je lepo urejena jedilnica za 24 do 26 oseb. Poleg tega je v spodnjih prostorih večja restavracija – v kateri igra orkester – in več gostinskih prostorov. Hotelsko dvorišče je zelo primerno za parkiranje osebnih avtomobilov. Predlagali bomo, da prenočujejo v bodoče vsi lovci v hotelu.
Uplenjena divjačina je bila razdeljena po običajnem kriteriju. Vse stroške lova je prevzel protokol Izvršnega sveta LS LRS. Rezervno municijo hrani in razdeljuje tov. Lakner ter se obračunava posebej.« Pod dokument je podpisan šef protokola Mirko Jančigaj.
Avtor: Petra Janša
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
