Predsednik vlade in nekdanji predsednik uprave Gen-I, družbe v državni lasti, ki preprodaja elektriko iz državne Jedrske elektrarne Krško, je prejšnji ponedeljek odpotoval na svoj prvi uradni državniški obisk. Po devetih mesecih in pol je bila njegova prva država Bosna in Hercegovina (BiH).
Sporočil je, da v BiH odhaja »z odprtim srcem«, mi pa spomnimo, da je leta 2009 tja odhajal »z odprto denarnico«. Slednjo naj bi odpiral tudi zdaj, vendar ne svoje, pač pa denarnico davkoplačevalcev. BiH je namreč obljubil milijon evrov. Domnevno kot pomoč pri vključevanju BiH v EU, za kar je država zaprosila že leta 2016, a do danes še ni izpolnila nobenega od 14 ciljev, ki jih je določila Evropska komisija.
Golobovi balkanski posli
Uradno naj bi Golob odšel na srečanje s predstavniki parlamenta in tremi člani predsedstva BiH. Izkazalo pa se je, da je Golob v Sarajevo odpotoval, potem ko je v javnosti odjeknila novica, da bodo objavili posle Gen-I tudi v BiH. Po dostopnih podatkih je Golobove balkanske posle razkrinkala bosanska tajna služba, javno pa naj bi jih objavila še pred interpelacijo vlade, ki jo je v državni zbor vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Bosanska tajna služba je namreč sestavila Informacijo o poslovanju Golobovega Gen-I v BiH v času, ko je Golob vodil Gen-I. V njej je veliko podatkov o nezakonitih transakcijah. Po objavi je Goloba in njegove zajela panika. Bojijo se namreč, da vse skupaj pride v javnost tik pred interpelacijo v državnem zboru.
Golob BiH dobro pozna. Ko so ga po naznanitvi kandidature za predsednika vlade v začetku lanskega leta vzeli pod drobnogled mediji, se je v javnosti znova pojavil inkriminirajoči posnetek pogovora o provizijah, ki naj bi si jih delili pri poslu graditve dveh hidroelektrarn na reki Neretvi. Bosanska družba je bila prek vmesnega podjetja v 51-odstotni lasti družbe IGES, katere direktor je bil prav Robert Golob. V poslu naj bi bil udeležen tudi Robert Golob osebno, mimo konzorcija Istrabenza in Gorenja v višini 15 odstotkov vrednosti posla.
Te dni bolj odmeva afera poslov GEN-I na Balkanu. Raziskovalni novinarji so razkrili zgodbo o zelo nenavadnih transakcijah državne družbe Gen-I na bančne račune v Srbiji. Denar se je nato, kot je bilo razkrito v Tarči, stekel iz podjetja Gen-I Beograd na račun podjetja MB Consulting, ki ga je ustanovil zdajšnji kosovski veleposlanik v Zagrebu Martin Berishaj. Vseh transakcij skupaj naj bi bilo za 1,5 milijona evrov. Berishaj naj bi bil, kot kažejo analize Tarče, oddaje TV Slovenija, dvignil 1,2 milijona evrov gotovine. Za kaj točno so bile izvedene te transakcije, še vedno ni znano. Zdajšnji direktor Gen-I Maks Helbl je trdil, da je šlo za premije od prodaje elektrike. Berishaj pa je v kosovskem parlamentu zatrdil, da je šlo izključno za svetovanje. Gre za dve povsem različni storitvi. Pri prodaji ima namreč posrednik ali prodajalec stik tako z dobaviteljem kot s kupcem. Svetovalec ima stik samo z eno stranko v transakciji. Kakorkoli že, eden od deležnikov finančnih injekcij naj bi bila tudi politična kampanja kosovskega premierja Albina Kurtija.
Počilo med Pirc Musarjevo in Golobom
Prav tako naj bi si bil Golob ustvaril novo nasprotnico v predsednici države. Ta je namreč pred kratkim zaposlila nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, kar naj bi bila »kaplja čez rob«. Spomnimo, Pirc Musarjeva ni bila Golobova »intimna izbira«. Najprej je za predsednico države hotela kandidirati sestra Draga Kosa Marta Kos, nato je kandidaturo umaknila (natančni razlogi niso jasni, v medijih se je pisalo, da je »počilo« tudi med njo in Golobom), potem je skupaj s koalicijsko partnerico SD podprla Milana Brgleza, kar je bila nova napaka, saj se evropski poslanec ni prebil niti v drugi krog. Pirc Musarjevo je predsednik vlade »posvojil« šele po porazu Brgleza, po prvem krogu pa je v medijih zatrdil, da ne bodo (kdo pravzaprav?) nikoli pustili, da postane predsednik države nekdo s člansko izkaznico SDS.
Tatjana Bobnar pa naj bi zdaj po navedbah več medijev med zaposlenimi v uradu predsednice države na dolgo in široko razlagala podrobnosti razkola med njo in Golobom ter šokantnih političnih pritiskih, ki jih je ta izvajal na policijo.
Se je ujel v prisluhe?
Bobnarjeva naj bi zaposlenim pripovedovala žgečkljive podrobnosti o Golobovih pritiskih na kadrovanje v policiji in vmešavanje v postopke. Nekdanja notranja ministrica naj bi tudi razlagala, da Golobova skrajno sporna poteza, ko si je kot premier uredil svojo zasebno varnostno skupino, ki ne odgovarja nikomur, ni obrodila rezultatov, ki jih je želel. Poznavalci se ob tem sprašujejo, ali se je Robert Golob nemara ujel v prisluhe.
Panika, čistke v policiji
Vlada je nato v paniki 23. februarja razrešila vršilca dolžnosti direktorja Policije Boštjana Lindava, ki je veljal za kader Tatjane Bobnar. No, še prej so na mesto ministra za notranje zadeve imenovali Boštjana Poklukarja, za katerega se je hitro izkazala njegova neverjetna podložnost in servilnost do Goloba. Za zamenjavo Lindava je nato poskrbel Poklukar, hkrati je predstavil nekatere najožje člane svoje ekipe. Poznavalci navajajo, da to zdaj »ni več isti Boštjan Poklukar, kot je bil v času, ko je to ministrstvo vodil v vladi Marjana Šarca«. Kadrovske rošade v kabinetu ministra Poklukarja in v Policiji pa so pokazale, da obstaja zelo velik strah pred preiskavami Gen-I. Poklukar spada tudi v krog nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in aktualnega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca. Dodajmo še, da je policija decembra lani potrdila, da v primeru Gen-I vodi predkazenski postopek, ki je povezan s sumom kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Zamenjava v vrhu
Poklukar je za vršilca dolžnosti direktorja policije imenoval javnosti povsem neznanega Senada Jušića. Mediji so poročali, da je bil Jušić pred leti zaposlen na kriminalističnem oddelku v Kopru, vendar ga je moral zapustiti, ker je bil »sumljiv«. Med drugim naj bi šlo za izdajanje informacij in druženje s kriminalci. Namesto da bi ga ovadili, je šel na mejno policijo na Škofije. Vmes je diplomiral in postal pomočnik komandirja v Kopru. Kamorkoli je prišel, pa naj bi prihajalo do najrazličnejših konfliktov. Potem je prišel nazaj v sektor kriminalistične policije, kjer je bil pomočnik Deana Juriča. Nato je na sodišču krivo pričal – ker je menda želel določenega kriminalista na vsak način spraviti iz policije –, kar so mu znova oprostili in ga po konfliktu s kriminalisti prestavili v Ljubljano. Zdaj ga je »našel« Boštjan Poklukar, čeprav je Jušić dejal, da se še nikoli doslej nista srečala.
Golobov Muženič na NPU
Eden od razlogov za spor med Tatjano Bobnar in takratnim direktorjem Policije Boštjanom Lindavom je bil tudi Darko Muženič. Po navedbah slednjih je Golob naročil, da mora Nacionalni preiskovalni urad (NPU) voditi Muženič. Bobnarjeva naj bi bila do tega skeptična. Zdaj pa se je »rešilo« tudi to. Prejšnji konec tedna so mediji poročali, da je državno odvetništvo sklenilo dogovor o poravnavi z Darkom Muženičem. Slednji je NPU od julija vodil po pooblastilu, zdaj pa je direktor s petletnim mandatom. Muženič je bil za direktorja NPU imenovan junija 2019, v času Šarčeve vlade. Maja 2020 ga je takratna Janševa vlada razrešila, upravno in vrhovno sodišče pa sta kasneje presodila, da je bila razrešitev nezakonita (kakopak). Dnevnik je zdaj poročal, da sta Muženič in Poklukar velika prijatelja. Muženič pa prijateljuje tudi s Senadom Juršićem, skupaj sta službovala v Kopru. Spomnimo še, da je Urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja marca 2022 zoper Muženiča vložil kazensko ovadbo. Tudi ta je bila zavržena. Zakaj si je Golob želel prav Muženiča? Poznavalci navajajo, da prav zaradi preiskav poslov v Gen-I. Muženič je namreč preiskavo poslov Gen-I takoj, ko jo je lahko, odvzel kriminalistu, ki jo je vodil, in zadevo dal drugemu. Vendar pa poznavalci navajajo, da je za Goloba »že prepozno«, večina kriminalističnih preiskovalnih del naj bi bila že opravljena. Znano pa je tudi, da so v nekaterih državah na območju Balkana preiskave tudi zaključene. Golobu torej močno teče voda v grlo.
Bečirović, Gen-I in Makedonija
Ne samo Kosovo, Srbija, Črna gora, Albanija in Romunija (po nekaterih podatkih tudi Bolgarija), v zadnjem obdobju se je tudi izkazalo, da je Zijad Bečirović, direktor Inštituta za albanske študije Ifimes, ki je v TV Tarči zelo zagovarjal Goloba, zelo verjetno pomagal pri pridobivanju poslov Gen-I v Makedoniji. Za nagrado je postal svetovalec nekdanjega severnomakedonskega premiera Zorana Zaeva (vzornika slovenske Tanje Fajon). Mediji navajajo, da je bil Bečirović tudi prejemnik sponzorskih sredstev oziroma financiranja pri organizaciji dogodka s strani Gen-I, na katerem je bil navzoč Albin Kurti. Ob vsem tem se poraja vprašanje, ali se obeta nov korupcijski škandal še v Makedoniji.
Avtor: Vida Kocjan
Tekst je bil prvič v reviji Demokracija
