Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je v obdobju od 2011 do 2021 število prebivalcev povečalo za 59.000, število gospodinjstev za 46.000, število družin za 20.000. V obdobju desetih let sta se po ugotovitvah spremenili tudi velikost gospodinjstev in sestava družin.
»Gospodinjstva štejejo povprečno 2,41 člana, družine z otroki pa imajo povprečno 1,56 otroka,« pravijo na SURS. V zadnjem desetletju naj bi se bilo sicer povečalo število dvočlanskih, enočlanskih in velikih gospodinjstev (s 6 ali več člani), zmanjšalo pa naj bi se bilo število gospodinjstev s tremi, štirimi ali petimi člani. Od 2011 se je število gospodinjstev povečalo za 46.000 (6 odstotkov), v zadnjih treh letih pa za 35.000 (4 odstotke). »Število gospodinjstev se je povečalo zaradi visokega selitvenega prirasta v zadnjih treh letih, ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19 in s tem povezanega povečanega števila notranjih selitev v 2020. Velik del teh notranjih selitev se je najverjetneje zgodil že prej, a te iz različnih razlogov niso bile prijavljene na upravnih enotah. Poleg tega so bila po letu 2011 prodana in naseljena stanovanja, ki so bila zgrajena tik pred ekonomsko krizo v letu 2008. Vse to je vplivalo na prerazporeditev prebivalstva ter na spremembe v številu in sestavi gospodinjstev, posledično pa tudi na spremembe v sestavi družin,« ugotavljajo na SURS.
Tipi družin
Čeprav se njegovo število že več kot tri desetletja zmanjšuje, pa je bil v Sloveniji še vedno najpogostejši tip družine poročen par z otroki. Po statističnih podatkih je bilo takih družin v Sloveniji 202.458, kar je 35 odstotkov vseh družin v Sloveniji. Na začetku leta 2021 je bilo v naši državi sicer 587.448 družin, v katerih je živelo 80 odstotkov ali 1.683.791 prebivalcev. Drugi najpogostejši tip družine predstavljajo zakonski pari brez otrok. Takšna je bila že vsaka četrta družina (25 odstotkov). Je pa v primerjavi z letom 2011 manjše število enostarševskih družin. Na SURS pravijo, da je k temu pripomoglo tudi urejanje naslovov prebivališč zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem bolezni covid-19. »Ocenjujemo, da sta bila delež in število enostarševskih družin v preteklosti precenjena,« zapišejo, »vsaka osma mama in vsak četrti oče v enostarševski družini je bil v 2021 formalno poročen.« Vse številčnejše pa so družine zunajzakonskih partnerjev z otroki, ki predstavljajo 13 odstotkov družin, se je pa njihovo število v zadnjih letih povečalo za polovico. Takih družin je v naši državi 73.803. »Še izraziteje in najbolj v zadnjem desetletju pa se je povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok; ti so v 2021 predstavljali 5 odstotkov družin,« pravijo na SURS in poudarijo, da tudi to povečanje povezujejo z urejanjem naslovov prebivališč v času epidemije covida-19. Družine istospolnih partnerskih skupnosti statistično spremljajo od leta 2015. V 2021 jih je bilo 255, od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.
Družin z otroki je bilo leta 2021 412.534, v njih pa je živelo 645.116 otrok. »Med temi družinami jih je bilo 55 odstotkov z enim otrokom,« naštevajo, »36 odstotkov z dvema, družin s petimi ali več otroki je bilo 1.543, družin z 10 ali več otroki pa 16.« Najmanj otrok imajo družine v občinah Šalovci (1,36) in Lendava (1,39), povprečno največje družine pa so v občinah Gorenja vas-Poljane (1,98), Železniki (1,84), Horjul (1,83).
Iniciativa PRIMOKIZ
Da bi tudi na lokalni ravni pomagali družinam, v Sloveniji že poteka iniciativa PRIMOKIZ, ki jo vodi Pedagoški inštitut Slovenije. Ta čas je v projekt vključenih osem slovenskih občin ‑ Bled, Cerkno, Ljutomer, Postojna, Razkrižje, Slovenska Bistrica, Škofja Loka in Trbovlje. Vsaka od teh občin bo v naslednjih dveh letih razvila strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Kot zapišejo na Pedagoškem inštitutu, je namen strategije promocija kakovostnega celostnega razvoja predšolskih otrok: »Posledično se bo izboljšala kakovost bivanja za družine z mlajšimi otroki in na splošno višala standard bivanja v občini. Strategija stremi k povezovanju različnih sektorjev in storitev, namenjenih družinam z mlajšimi otroki (šolstvo, zdravstvo, sociala).« V občini Ljutomer, ki je pristopila k iniciativi, so že lani potekale aktivnosti za pripravo situacijske analize. »Nabor aktivnosti so pripravljali člani Lokalnega akcijskega tima, pripravili so vprašalnik za starše, v vrtcih so bili opravljeni pogovori z otroki. Poseben vprašalnik je bil poslan tudi članicam in članom občinskega sveta in članom svetov krajevnih skupnosti. Pripravljala se je analiza vprašalnikov in zajemajo se podatki o aktivnostih, ki jih je v občini Ljutomer premalo ali jih sploh ni, pa jih otroci in starši mlajših otrok pogrešajo in si želijo, da bi do njih lahko dostopali v domači občini,« so zapisali na občini. Po terminskem planu naj bi se Strategija družinam z mlajšimi otroki prijazna občina pripravila za sprejem na občinskem svetu občine Ljutomer predvidoma do maja 2022.
V vseh občinah v letu 2022 načrtujejo predstavitve situacijskih analiz in zbiranje povratnih informacij. Cilj iniciative PRIMOKIZ namreč je, da se v pripravo vključijo relevantni deležniki na lokalni ravni. »Tako bodo lokalni akcijski timi v vsaki občini pod vodstvom lokalnega koordinatorja izvedli participativne dogodke, na katerih bodo predstavili ugotovitve, nakazali mogoče poti razvoja, od udeležencev pa bodo poskušali pridobiti prioritete, po katerih naj bi se občina razvijala,« pojasnijo. V dveh letih naj bi na ta način sodelujoče občine oblikovale občinski dokument, ki bi ga potrdil občinski svet, prek implementacije pa bodo občine postale prijaznejše mlajšim otrokom in njihovim družinam. Povabilo za priključitev k pobudi »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina« pa velja tudi za druge občine.
Avtor: Maruša Opeka
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
