S svetovnim popotnikom, kulturnikom in publicistom Borutom Korunom smo se pogovarjali o njegovi zadnji knjigi Utopija in resničnost – Ob zatonu evropske civilizacije in mednarodnem dogajanju, ki ga v zadnjih tednih zaznamujejo divji protesti v ZDA in nekaterih velikih zahodnoevropskih mestih.
DEMOKRACIJA: Gospod Korun, predlanskim ste izdali nadvse aktualno knjigo, ki nosi naslov Utopija in resničnost – Ob zatonu evropske civilizacije. Kaj vas je spodbudilo k pisanju te knjige?
KORUN: Leta 2015 se je začelo množično naseljevanje muslimanov v Evropo. Takrat sem spoznal, da z Evropejci nekaj ni v redu, in posvetil sem se fenomenu z imenom evropska civilizacija, njenemu nastanku in njenemu očitnemu koncu.
DEMOKRACIJA: V knjigi najprej govorite o evropski civilizaciji, omenjate dve njeni središči.
KORUN: Ja, na jugu je to Italija, na severozahodu pa severna Francija, Flamska, deli Anglije. Razlikujeta se že v strukturah svojih jezikov. Podobna razlika se kaže tudi na drugih področjih: na severozahodu so zrasle prve in najlepše gotske cerkve, v Italiji se je rodila renesansa, na severu so komponirali simfonije, v Italiji najlepše opere …
DEMOKRACIJA: Zakaj se je islam v 7. in 8. stoletju tako hitro razširil po Arabskem polotoku, Bližnjem vzhodu in Afriki? V 8. in 9. stoletju pa je že močno ogrožal Evropo …
KORUN: V stoletju, preden so arabske vojske začele napadati krščansko Bizantinsko cesarstvo, je po njem divjala kuga, ki je pobrala na milijone ljudi. Potem je sledila desetletja dolga vojna med Bizantinci in Perzijci in oboje izčrpala. Poleg tega je bila islamskim vojščakom, padlim v boju, obljubljena nagrada − 70 devic v onostranstvu! Zaradi tega se mnogi niso bali umreti. Če so preživeli, pa so imeli na razpolago ujetnice. Spolno nasilje je še sedaj eden od motivov islamskega osvajanja, pa tudi izraz prevlade nad pohlevnimi Evropejci.
DEMOKRACIJA: Zakaj je islam tako agresiven do drugih ver, zakaj vse pripadnike drugih ver označuje za nevernike, za manj vredne ljudi? Enemu poglavju v knjigi ste celo dali naslov »Pravljica o tolerantnem islamu« …
KORUN: Islam sebe vidi kot nadgradnjo judovstva in krščanstva, pa ne kot tretje in zadnje religije v vrsti monoteističnih verstev, ampak kot prvo in edino pravo. Judi in kristjani so v očeh islama odpadniki, izdajalci. Zato ima islam pravico ravnati z njimi, kot se mu zljubi. V osvojenih pokrajinah so bili kristjani in Judi brezpravni − od tod poznamo izraz raja −, morali so plačevati veliko višje davke, prenašati različna poniževanja, niso smeli graditi cerkva. Kazni za nedovoljena dejanja so bile za kristjane neprimerno hujše in bolj krute kot za muslimane.
DEMOKRACIJA: Na drugi strani pa po vaše iz judovske religije izhaja krščanska »utopija«. Pišete: »Jezus je govoril o Božjem kraljestvu, o idealnem času in prostoru. Po Jezusovi smrti so njegovi učenci verjeli, da se bo njihov ljubljeni Učenik kmalu vrnil in uresničil svoje obljube ob koncu sveta. Ko so umrli zadnji Jezusovi učenci, se je to upanje premaknilo v nedoločljivo prihodnost.«. Tako pišete o »civilizaciji utopije« …
KORUN: V naši civilizaciji je zakoreninjeno prepričanje, da bi svet lahko bil boljši ali celo idealen. Treba je samo najti pravo formulo, pravi način. To je prepričanje, ki je izšlo iz vere v Kristusovo vrnitev, v možnost uresničitve Nebeškega kraljestva. V srednjem veku so se pojavljale verske ločine, ki so hotele očistiti krščanstvo, se vrniti k njegovem bistvu. Zadnje tako religiozno gibanje je bil protestantizem.
DEMOKRACIJA: Pri tem ugotavljate, da je bil za Evropo najusodnejši nastanek marksizma, velikega, množičnega utopičnega gibanja, ki je z »uresničevanjem« utopije povzročil smrt milijonov ljudi.
KORUN: Marksizem je prva velika posvetna utopična ideologija. »Nebeško kraljestvo« je prestavil v otipljivo zemeljsko prihodnost. Dialektični materializem je razglasil za znanost, ki lahko razloži vse zakonitosti družbenega razvoja, ki se prek različnih oblik družbe konča v komunizmu – na koncu razvoja družbe nas torej čakajo nebesa. Komunisti pa niso čakali, da bi ta razvoj potekel sam po sebi, tako, kot so sicer učili, ampak so ga z revolucijo malo »pospešili«. Na silo so odstranjevali – pobijali − pripadnike družbenih razredov, ki so temu preskoku v »nebeško kraljestvo« stali na poti.
DEMOKRACIJA: Ob tem opozarjate na kulturni marksizem, ki je utopija v novi preobleki. Zakaj je ta za Evropo tako nevaren?
KORUN: Po nastanku SZ je spričo tega, kar se je tam dogajalo, komunistična ideja v Evropi izgubljala svojo privlačnost. Guruji marksizma so tudi uvideli, da smo ljudje navezani na svoja civilizacijska, etična in drugačna pravila in da je to poglavitna ovira na poti v »raj na zemlji«. Njihov logični sklep je torej bil, da je treba najprej uničiti civilizacijo, vse to, kar jo sestavlja: religija, odnosi med spoloma, odnosi med starši in otroki, vloga žensk v družbi, odnosi do spolnih, verskih in rasnih manjšin, razumevanje umetnosti, morale, avtoritete. Uničiti je bilo treba pojme, kot so narod, domovina, identiteta, preteklost, spoštovanje do starejših − skratka vse. Pomagali so si tudi s Freudovimi tezami o tem, kako spolne frustracije v mladosti vplivajo na vedenje odraslega, in to posplošili na vso zahodno krščansko civilizacijo: ker naj bi bili v mladosti spolno zatirani, smo Zahodnjaki krivi za vse, kar je bilo slabega na tem svetu − od kolonializma do Auschwitza. Zato je bila na udaru tudi družina in družinsko življenje. Normalno družino so imenovali »kotišče fašizma«. Svoje delovanje so usmerili na bodoče intelektualce, na študente humanističnih ved, ki so najbolj dovzetni za iracionalne ideje, zlasti še po razdejanju druge svetovne vojne. Danes po vsem zahodnem svetu in seveda še posebej v naši Sloveniji ti ljudje prevladujejo v tisku, na sodiščih, v političnih strankah, socialnih institucijah, upravi, celo v cerkvah.
Tako je nastal neomarksizem, destruktivna ideologija, ki je okužila ves zahodni svet in ki resno ogroža našo civilizacijo. Njegov »prvi val«« se je izražal s študentskimi protesti leta 1968, s seksualno revolucijo, z rokovsko glasbo, s hipijevstvom in z nasprotovanjem vietnamski vojni, njegov drugi, še agresivnejši in še bolj destruktiven val pa divja sedaj po mestih Zahoda. To je tudi ideologija, ki se zavzema za multikulturalizem, odpira vrata muslimanom.
DEMOKRACIJA: Vendar to najbrž ni edini vzrok za to, da smo po vaše priča zatonu evropske civilizacije? Verjetno je vzrokov za to več. Po vaše civilizacija, ki nad seboj izvaja počasen samomor, pač nima prihodnosti …
KORUN: Vsaka civilizacija ima svoje religiozno jedro, to je njeno »lepilo«, njena skupna ideja. Določa nam smisel in bistvo, način življenja, naše cilje, naše poglede. Odkar pa v Evropi religija ne igra take vloge kot nekoč, podlega naša civilizacija zakonom entropije. To je sicer načelo v fiziki, po katerem vsak sistem teži k razpadu. V vsak sistem, če hočemo, da deluje, moramo dodajati energijo. Energija družbe je v pripravljenost vsakega člana skupnosti, da sodeluje, da živi po njenih pravilih, da brani to skupnost. Občutek zavezanosti krščanski Evropi je začel usihati z razsvetljenstvom, ki je vsa etična merila in vrednote napravilo za univerzalne, veljavne za ves svet. Če velja univerzalnost, Evropa ni več nič posebnega. Ko smo odpravili razlike, smo začeli ukinjati tudi sebe. V času romantike smo zaradi naše utopičnosti idealizirali različne eksotične kulture – med drugim islamsko Španijo, ki seveda ni bila nič bolj tolerantna kot druge islamske države.
Simptomov hiranja civilizacije je veliko – dandanes Evropa pač ne premore velike literature niti filozofije. Za umetnost velja prav vsaka bedastoča – vsaka neumna instalacija − recimo zakrivanje in odkrivanje poslopij ali klanje kokoši na gledaliških odrih. Glasba postaja kakofonična, poezija je brez oblike in vsebine, v gledališčih poskakujejo, se mečejo po tleh in vpijejo. Je to še Evropa Shakespearja, Cankarja, Bacha, Mozarta?
DEMOKRACIJA: Je v ta kontekst mogoče uvrstiti tudi dogajanje po aretaciji Georgea Floyda, ki se je končala z njegovo smrtjo?
KORUN: Izbruhi nasilja in uničevanja so izraz sovraštva do te civilizacije in do samega sebe, do vsega, kar je normalno. Vsa ta množica pa je tudi navadna drhal, ki uničuje zaradi uničevanja, množica, ki krade in ropa brez ideološkega »navdiha«. Mene to spominja na propad Rima.
DEMOKRACIJA: Ob tem preseneča, da skušajo v dominantnih svetovnih medijih iz njega narediti nekakšnega junaka, ko pa je bil vse prej kot to …
KORUN: Gre za notoričnega kriminalca, ki pa si smrti seveda ni zaslužil. Prikazovati ga kot mučenika je spet ena od njihovih laži in zavajanj. Ker nam morajo mediji stalno prikazovati svet tak, kot oni mislijo, da bi moral biti, in ne takega, kot je v resnici, so obsojeni na nenehno laganje. Amerika gori, na slovenski TV pa govorijo o mirnih demonstracijah. Ko posilijo Evropejko, mediji navadno zamolčijo identiteto storilca. V najboljšem primeru ga razglasijo za duševno motenega ali za civilizacijsko neprilagojenega. Svet nam spreminjajo pred našimi očmi v laž: spomenik tigrovcem sedaj recimo označujejo za »Pomnik miru«, pot ob soški fronti za »Pot miru«, čeprav je v obeh primerih šlo za vojno, za boj. Ko je nemški nogometaš, Turek Mesud Özil izstopil iz reprezentance zaradi simpatij z Erdoganom, so v Delu pisali, da je moral oditi zaradi rasizma. Ko so v nemškem Chemnitzu mirno demonstrirali zaradi uboja someščana, ubili so ga Arabci, ko je branil ženske pred spolnim nadlegovanjem, so jih označili za »rjavo drhal« …
DEMOKRACIJA: Veliko se govori o tem, da je v ZDA še vedno sistemski rasizem. Ali to drži?
KORUN: Če bi v ZDA obstajal sistemski rasizem, bi temnopolti Barack Obama ne mogel dvakrat postati predsednik države.
DEMOKRACIJA: Kako sicer gledate na proteste, ki potekajo pod geslom »Življenja temnopoltih štejejo«, ne pa recimo pod geslom »Življenja vseh štejejo«. V številnih primerih so se namreč izrodila v divjanje in ropanje drhali po ameriškim mestih …
KORUN: V Evropi so azijski in afriški prišleki v zadnjih letih ubili mnogo Evropejcev. Spomnimo se Pariza, ko so v dvorani Bataclan in drugje 13. novembra 2015 pobili okrog sto ljudi. Tega poboja nihče ni razglasil za rasizem. Nihče od Evropejcev tudi ni demonstriral. Sto življenj ni imelo te vrednosti, kot jo ima sedaj življenje enega kriminalca. Z nami, Evropejci, je nekaj hudo narobe. Ne znamo in niti nočemo se več braniti. Na kraje zločina nosijo ljudje svečke in plišaste medvedke! Zato pa so vedno pogumnejši ti, ki uničujejo Evropo.
DEMOKRACIJA: Podobno se dogaja tudi v nekaterih evropskih mestih. V Londonu so se spravili celo nad kip Winstona Churchilla, češ da je bil fašist in rasist …
KORUN: Rasist in fašist je danes v besednjaku neomarksistov vsakdo, ki se počuti pripadnika svojega naroda, svoje civilizacije. Churchill se je v svoji mladosti bojeval proti muslimanom v Sudanu in to je bil v očeh protestnikov, ki simpatizirajo z muslimani, verjetno njegov največji greh.
DEMOKRACIJA: Hkrati smo priča stalnim poskusom ustvarjanja teze, da so za vso bedo in revščino temnopoltih krivi belci, da je za vse kriva evropska kolonizacija sveta, pa čeprav vemo, da je ta svetu prinesla tudi veliko dobrega.
KORUN: To je ustvarjanje občutja krivde, krivilo naj bi nas toliko nečednosti, da kot rasa in civilizacija nimamo več pravice obstajati. Čeprav recimo zločinov kolonialistov v Kongu ali Namibiji nikakor ne moremo zagovarjati, so bile razlike med osvajalci v zgodovini velike. Angleži recimo so v Indiji prepovedali zažiganje vdov, omejevali so kastno ureditev, zidali mesta, vpeljali šolstvo. Indija ima danes po zaslugi Angležev drugo najdaljše železniško omrežje na svetu. Zavzetja Mongolov, Arabcev in Turkov pa so prinesla samo smrt, uničenje in bedo.
Cilj neomarksistov je ustvariti multikulturno družbo, v kateri bi Evropejci izgubili svoje posebnosti, svojo identiteto. Ker pa v Evropi že živi 50 milijonov muslimanov in se njihovo število stalno veča, bo resnica drugačna: uničevanje Evrope se bo končalo z islamskim kalifatom, kjer bomo Evropejci postali raja tako kot nekoč narodi Balkana.
DEMOKRACIJA: Kako naj evropska civilizacija ravna v luči zadnjega dogajanja in množičnih migracij v prihodnje, da bo preživela? Kako naj obstane in se še naprej razvija?
KORUN: Ponovil bom že tolikokrat uporabljeno puhlico, ki pa se mi zdi tokrat na mestu. Evropa bo postala konservativna, to je normalna, ali pa je ne bo. Zato tudi zavračam delitev na levo in desno v politiki, ampak mislim, da je tako, kot so me poučili v Ameriki: ne right and left (desno in levo), ampak right and wrong (prav in narobe). Politične sile, ki v večji ali manjši meri sledijo ideologiji neomarksizma, vodijo Evropo v propad, zato leva politika ne more biti normalna, prava.
Evropa bi morala zapreti meje, poslati nazaj odvečne migrante, ustanoviti svoje oborožene sile in uvesti obvezno služenje vojaškega roka. Ženske in moški bi morali v večji meri zavzeti svoje tradicionalne biološke in družbene vloge. Predvsem pa mora Evropa ostati zveza samostojnih narodov in držav, ne pa amorfna mešanica brez identitete.
DEMOKRACIJA: In kako naj znotraj tega ravna Republika Slovenija? Vlada je v zadnjih dneh okrepila varovanje naše južne meje …
KORUN: Na mejo bi morali poslati vojsko, saj se lahko vsak trenutek zgodi nova invazija, ki ji samo s policijo ne bomo kos. Zakaj sicer imamo vojsko? Zunanjepolitično bi se morali približati višegrajski skupini, ampak tudi v Zahodni Evropi si moramo poiskati zaveznike. Odločiti se moramo, ali hočemo ostati Slovenci ali pa se bomo izgubili v načrtovani rjavo-belo-črni množici brezimnežev. In mogoče najvažnejše: nehati je treba financirati organizacije, ki širijo neomarksizem.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Kako gledate na aktualno politično dogajanje v Sloveniji? Na kratko.
KORUN: Imamo sposobno vlado, težave pa bodo nastopile, ko bo treba storiti še kaj drugega. Marsikaj bodo levičarji razglasili za ideologijo, tako kot so za ideološko temo razglasili slabo delovanje sodišč. Tudi pri nedavni izbiri ustavnega sodnika je SDS ostala sama.
Rešitev vidim v tem, da se spet okrepi Slovenska ljudska stranka. Le tako bo mogoče sestaviti vlado, ki ji ne bo treba delati nepotrebnih kompromisov in ki bi Slovenijo lahko normalizirala.
Biografija
Borut Korun se je rodil leta 1946 v Ljubljani. V osnovno šolo in gimnazijo je hodil v Celju. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz stomatologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je dve leti študiral etnologijo. Delal je v Splošni zobni ambulanti v Šoštanju. Veliko je potoval: po suhem v Indijo in nazaj, veslal je po južnoameriških rekah, obiskoval komaj znana indijanska plemena v Andih in Amazoniji. Ukvarjal se je s Staro Grčijo in z Bližnjim vzhodom. Na podlagi tega je napisal celo vrsto potopisov.
Uredil je tudi več družbenopolitičnih zbornikov. Dejaven je bil tudi v politiki. Ob demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je bil predsednik Slovenske demokratične zveze in koalicije Demos v velenjski občini, kasneje je postal član Slovenske ljudske stranke. Ustanovil in vodil je Gibanje 23. december. Dejaven je bil v Svetovnem slovenskem kongresu, kjer je bil predsednik Slovenske konference. Sedaj je predsednik Narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki.
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
