V Štanjelu na Krasu je sredi aprila hkrati z razstavo Narava in človek na Krasu vrata odprl nov muzej – Muzej grad Štanjel. Gre za interaktivni in izkustveni muzej, v katerem obiskovalci Kras poleg drugega lahko slišijo, zavonjajo in potipajo.
Novi muzej, katerega slovesnega odprtja se je 13. aprila udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, je z novo stalno zbirko eden pomembnih korakov k celoviti arhitekturni obnovi in programski oživitvi gradu Štanjel. Razstava Narava in človek na Krasu je muzejska predstavitev Nature 2000, vezane na območje Krasa. Obnovo dela gradu in vzpostavitev muzeja, ki sta potekali v sklopu projekta Ureditev informacijskega središča Nature 2000 na Krasu, so v skupni vrednosti 872.915 evrov sofinancirali ministrstvo za kulturo s 172.000 evri, Evropska unija s 688.000 evri in Občina Komen z 12.915 evri. Interaktivni in izkustveni muzej, kjer obiskovalci Kras ne le spoznajo in se o njem naučijo veliko novega, ampak ga tudi slišijo, zavonjajo in potipajo, so uredili v mansardi palacija štanjelskega gradu. Muzej bo obogatil kulturno in turistično ponudbo kraja in regije ter pomembno pripomogel k popularizaciji kulturne dediščine in narave, so ob tem zapisali na ministrstvu za kulturo.
Biseri kulturne dediščine
Odprtje novega kulturnega središča v Štanjelu je zgled uspešnega sodelovanja med občino in državo ter uspešne uresničitve projekta, pri katerem so bila soudeležena tako evropska kot integralna sredstva ministrstva za kulturo, je ob odprtju muzeja in razstave dejala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. »Danes tu, na Krasu, odstiramo le enega od dragocenih biserov slovenske kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, ki so bili finančno podprti v mandatu te vlade in v mandatu ministra za kulturo Vaska Simonitija. Financiranje kulturne dediščine se je v zadnjih dveh letih povečalo za kar nekajkrat. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost nam je uspelo za obnovo kulturnih spomenikov zagotoviti dodatnih 47 milijonov evrov. V letu 2021 se je proračun ministrstva za kulturo povečal za kar četrtino, in sicer s 197 milijonov evrov v letu 2020 na 238 milijonov evrov v letu 2021, za skoraj 40 milijonov evrov torej,« je nadaljevala državna sekretarka in poudarila, da je prav to omogočilo številne investicije v kulturne objekte po vsej Sloveniji, kot so mariborska knjižnica z galerijo in kinom na vzhodu države, obnove številnih gradov od Dornave do Turjaka, obnove ali izgradnje več kot 20 kulturnih domov po vsej Sloveniji, obnove več kot 200 kulturnih spomenikov v državni, lokalni ali zasebni lasti, graditev Arhiva Republike Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve, Amfiteater Nova Gorica na zahodu države ter še mnoge druge investicije v kulturo.
Koncept razstave
Novi muzej, katerega koncept sta zasnovala Nina Peče Grilc in dr. Uroš Grilc z Zavoda Škrateljc v partnerstvu s Parkom Škocjanske jame, se razlikuje od znanih predstavitev naravne in kulturne dediščine Krasa ter omogoča interaktivno in izkustveno doživetje Krasa, njegove narave in kulture. Vseh sedem predstavljenih tematskih sklopov razstave – kamen, voda, burja, kraški ovčar, mozaična kraška kulturna krajina, jame ter človek in Kras – vključuje interaktivni moment, ki obiskovalcem razkrije eno od skrivnosti Krasa. Tako je del razstave tudi vetrovnik, v katerem obiskovalce lahko prav vsak dan dodobra prepiha kraška burja, in to kar s 120 km/h. Tematski sklopi razstave so predstavljeni z naravoslovnega, arheološkega, kulturnozgodovinskega, etnološkega, muzejskega in tudi umetniškega vidika, med dragocenostmi razstave pa je tudi dvanajst fotografij Vena Pilona, enega najpomembnejših slovenskih slikarjev, grafikov in fotografov 20. stoletja. Veno Pilon je namreč po študiju v Firencah v Štanjelu ustvaril nepozabne fotografije, ki so izjemen dokument življenja tega kraja. O tem so ob odprtju razstave v Turističnoinformacijskem centru Štanjel zapisali, da gre pravzaprav za srečno naključje, da so se Pilonove fotografije po natanko sto letih vrnile v Štanjel in našle svoj trajni prostor v Muzeju grad Štanjel.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
