Zadnji večer v januarju so v Trstu znova odprli prenovljeno Peterlinovo dvorano. Večerne slovesnosti ob tem dogodku se je udeležila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki se je na svečnico v Trstu sešla še s predstavniki slovenske manjšine v Italiji.
Na večerni slovesnosti ob odprtju Peterlinove dvorane, ki jo je obogatila projekcija videoposnetkov o prehojeni poti do odprtja, in glasbenih točk mladih učenk glasbenih šol je zbrane slovesno nagovoril časnikar in kulturni delavec Ivo Jevnikar, ministrica Jakličeva pa je svojem nagovoru dejala, kako je Jože Peterlin ljubil slovenstvo in nosil v srcu slovensko besedo, jo negoval in z njo navduševal vsakega, ki ga je srečal. Navzočim je zaželela, da bi Peterlinova dvorana še desetletja poslušala slovensko besedo, da bi se v njej razmišljalo o slovenski identiteti ter da bi tu našli svoj prostor tudi mladi ponosni dediči slovenske kulture in tradicije.
Ulica Donizetti
Ministrica Jaklitscheva se je pred slovesnostjo srečala s predstavniki nekaterih organizacij, ki imajo svoj sedež na Ulici Donizetti v Trstu in ki so za osnovo svojega delovanja izbrale vrednote demokracije, slovenstva in krščanstva. Te so ji predstavile svoje delovanje, in čeprav jih je epidemija postavila pred velik izziv iskanja drugačnih oblik delovanja in so morale veliko prireditev izvesti prek spleta, so čas zaprtja dvorane izkoristili za njeno temeljito prenovo. Obnovo dvorane, ki nosi ime po ustanovitelju Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev Jožetu Peterlinu, je finančno podprla Dežela Furlanija Julijska krajina, obnovitveni načrt pa je naredil arhitekt Aleš Plesničar. Iz bogatega izročila Jožeta Peterlina sicer črpa Slovenska prosveta, ki povezuje več kot trideset katoliških prosvetnih in kulturnih društev ter krožkov in organizira tradicionalne ponedeljkove večere in Študijske dneve Draga. Založba Mladika v svojem rednem programu izdaja knjižna dela zamejskih avtorjev. Italijanskim bralcem želi približati slovensko kulturo s prevodi slovenskih del. Izdaja revijo Mladika, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja izhajala kot družinska revija, danes pa je prerasla v izjemno kakovostno revijo, po kateri radi sežejo tudi bralci v matični Sloveniji. Na Ulici Donizetti v Trstu je tudi Knjižnica Dušana Černeta, ki zbira, popisuje in izposoja predvsem zamejsko in zdomsko literaturo, pohvalijo pa se lahko s kar nekaj enotami, ki jih hrani samo njihova knjižnica. Nadalje ima v Trstu svoj sedež še Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, ki v okviru svojega delovanja med drugim skrbi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev slovenskega jezika v Furlaniji Julijski krajini.
Slovenske organizacije
Za vzgojo slovenskih govorcev že od najrosnejših let, ki kasneje v slovenski manjšini delajo tako na gledališkem, radijskem, šolskem ali drugih področjih na Tržaškem, skrbijo Radijski oder, Gledališki vrtiljak in Mala gledališka šola Matejke Peterlin, mladi pripadniki slovenske manjšine pa se v Trstu udejstvujejo v Slovenskem kulturnem klubu in Društvu mladih. Tu je še Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki povezuje 39 pevskih in glasbenih skupin, ukvarja pa se predvsem s koncertno, z izobraževalno in založniško dejavnostjo, urejajo celovit popis vsega notnega materiala po cerkvah na Tržaškem. Sindikat slovenske šole je enotna sindikalna organizacija učnega in neučnega osebja slovenskih šol v deželi FJK, ki se predvsem v zadnjem času srečuje z vprašanjem avtonomije slovenske šole v Italiji. Ministrica Jaklitschevase je tistega dne seznanila tudi z delovanjem Slovenske Vincencijeve konference, ki deluje na humanitarnem področju, v Trstu pa je bila ustanovljena za pomoč slovenskim rojakom v povojnih časih. Danes veliko pozornost namenjajo starejšim in bolnim, obiskujejo jih na domovih, v bolnišnicah in v varstvenih domovih, hkrati pa pomagajo tudi mladim iz socialno šibkih družin pri financiranju njihovih šolskih in interesnih dejavnosti.
Delovno srečanje
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je v istem tednu spet vrnila v Trst in se 2. februarja srečala s predsednikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO), in s Ksenijo Dobrila, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Gregor Černoga in Jan Sitar, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandra Šuster Močnik in Patricija Muršič ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden. Govorili so o ta čas najbolj aktualnih temah v zvezi s položajem slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji.
Finančna shema
Nekoč je dobra gospodarska osnova Slovencev v Italiji podpirala kulturno in športno udejstvovanje, danes pa za svoj obstoj na tem področju potrebujejo ustrezno finančno pomoč. Tako bi jim prišel zelo prav podoben finančni program, kot je tisti za Slovence v Porabju, ter morda še vzajemni finančni sklad med Slovenijo in Italijo, ki bi omogočil razvoj kulture, turizma, kmetijstva in malega gospodarstva ter ponudil osnovo za to, da bi mladi ostajali na tem prostoru. Kot so si bili vsi udeleženci srečanja enotni, se slovenska narodna skupnost zelo uspešno vključuje v čezmejne evropske programe, saj je edina slovenska manjšina, ki že v drugem programskem obdobju sodeluje v strateškem programu in bo tako sodelovala tudi v prihodnjem programskem obdobju. Pri tem se soočajo z različnimi predpisi obeh držav in z vprašanjem zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev. Za položaj slovenske manjšine veliko pomeni dejstvo, da so vodilni partner v večmilijonskem strateškem projektu. Sogovorci pa so na delovnem srečanju govorili še o položaju slovenske šole v Italiji. Ta za svoje delovanje potrebuje ustrezno zaščito in obravnavo s pozitivno diskriminacijo, ta princip pa se lahko uveljavi le z ustrezno avtonomijo.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
