V Parku vojaške zgodovine Pivka so 6. aprila odprli novo začasno razstavo o baročnem dvorcu Ravne, ki ga je pripravila občina Pivka. Začetki dvorca Ravne segajo v 14. stoletje, od tedaj dalje pa je v lasti več plemiških rodbin. Razstava seznanja obiskovalce z zgodovino, lastniki in razvojem dvorca Ravne.
Avtorja razstave Ana Čič in zgodovinar Igor Gardelin sta zgodovini dvorca sledila vse od začetka leta 1313. Na razstavi so predstavljeni plemeniti lastniki dvorca iz družin Raunach, De Leo, Hohenwart in Marenzi, pri čemer so posebej poudarjeni Bernardin Raunach, Franc Jožef Hanibal Hohenwart in Karl Sigmund Hohenwart. S pomočjo arhivskega gradiva, več razstavnih eksponatov in videa obiskovalci dobijo vpogled v zgodovino dvorca že od njegovih začetkov, ko naj bi bil na njegovem mestu stal stolpast srednjeveški dvor, ki je bil več stoletij v dedni lasti rodbine Raunach. Najbolj znan član te rodbine je bil vitez Bernardin Raunach, ki je z očetom postavil utrdbo Šilentabor, še vedno pa naj ne bi bilo povsem gotovo, ali je rodbina dobila ime po stolpu ali obratno, so povedali na odprtju razstave.
Franc Jožef Hanibal
Pomembna lastnica dvorca od leta 1719 do začetkov 20. stoletja je bila ena najpomembnejših evropskih in najstarejših plemiških družin na Slovenskem – rodbina Hohenwart, ki naj bi izvirala z Bavarskega, v njenem najboljšem času – v 18. stoletju – pa je bil dvorec znan kot »raj na Krasu«. Zadnji lastniki pred nacionalizacijo so bili člani rodbine Marenzi iz Lombardije. Kot so še povedali, je bil med bolj znanimi Hohenwarti grof Franc Jožef Hanibal (1771–1844), kranjski naravoslovec, zbiralec rastlin in mineralov, soutemeljitelj Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, predhodnika današnjega Narodnega in prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki mu je podaril svoje zbirke školjk, okamnin in jamskih kapnikov. Napisal je prvi vodnik po Postojnski jami (1832), po njem pa so poimenovane nekatere rastlinske in živalske vrste. Dvorec je v last rodbine Hohenwart prišel v času njegovega deda s poroko z baronico iz rodbine de Leo, ki je renesančni dvorec temeljito prezidal, povečal in zgradil velik hlev, na območju katerega danes Kobilarna Lipica vzreja žrebeta. Zadnja lastnica je bila grofica Izabela, kasneje, po nacionalizaciji po 2. svetovni vojni, so bila v njem stanovanja in kmetijska šola.
Častni gostje
Kot so poudarili na odprtju, je razstava še posebej pomembna, ker so na njej prvič na ogled predmeti že omenjene rodbine Hohenwart. Potomki družine, gospa Stephanie Wiesbauer in gospa Gabriele Blaikner, sta jih namreč skupaj z bogatim slikovnim gradivom odstopili Občini Pivka za namene priprave razstave. Obe sta se skupaj z Georgom Wiesbauerjem kot častni gostji udeležili odprtja razstave. Pri raziskovanju zgodovine dvorca so bili vsi trije pomemben vir podatkov o rodbini in samem dvorcu Ravne. Na razstavi je tako mogoče videti več pečatnikov rodbine Hohenwart iz različnih obdobij, osrednji del pa predstavljata stol z izrezljanim grbom družine, preden je le-ta prevzela grofovski naslov, in mizica, na kateri je grb družine, potem ko so njeni pripadniki že postali grofje.
Kraj prijateljstva
Častni gostji odprtja razstave, sestri Stephanie Wiesbauer in Gabriele Blaikner, sta v svojem nagovoru poudarili pomembnost povezovanja med družino in občino Pivka in dejali, da sta globoko hvaležni, da zgodovina njune družine in dvorca Ravne ne ostaja v preteklosti, ampak je predmet raziskovanj, posebej slovenskih zgodovinarjev. »Ravne, ki so bile v 20. stoletju za nas meglen mit – s kopico družinskih portretov, z dolgo in zmedeno genealogijo, zaprašenimi knjigami v naši domači knjižnici, s pismi in z družinskimi zgodbami – so danes postale kraj srečanja, kraj našega prijateljstva,« je dejala gospa Blaikner. Nekaj zanimivosti o rodbini je dodala še družinska prijateljica iz Slovenije Angelika Hribar, katere mati je med študijem na Dunaju stanovala pri njenih članih. Zgodovinar Igor Gardelin pa je dejal, da je rodbina prispevala marsikaj k slovenski zgodovini; Franc Jožef Hanibal je bil npr. utemeljitelj predhodnika slovenskega narodnega muzeja, njegov nečak Karl Sigmund Hohenwart politik na visoki ravni, tudi ministrski predsednik v avstrijski polovici monarhije. Slovenski poslanci, ki so bili v drugi polovici 19. stoletja na Dunaju, so bili povezani v t. i. Hohenwartov klub, ki ga je vodil. To je bila sicer konservativna stranka, vendar je takrat zastopal slovenske interese na Dunaju.
Projekt Interreg
Občina Pivka z razstavo Dvorec Ravne in idejno zasnovo, da bi dvorec lahko postal butični hotel, sodeluje v projektu oživljanja grajske dediščine Slovenije in Italije. Iz Evropske unije sofinancirani projekt Interreg Italija-Slovenija MerlinCV se osredotoča na manj znano kulturno dediščino gradov in dvorcev z velikim potencialom, občina pa v njem sodeluje tudi z oživljanjem dediščine srednjeveške utrdbe Šilentabor. Ob koncu projekta avgusta 2022 bo Občina Pivka pripravila še zbornik strokovnih prispevkov z naslovom »Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim«.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen za revijo Demokracija
