Obnova Prešernove domačije v Vrbi je že več let želja ministrstva za kulturo, z odkupom Ribčevega gospodarskega poslopja leta 2020, ki je nekdaj pripadalo Prešernovi hiši, pa se projekt obnove lahko začne. Uredili in razširili bodo tudi muzejski kompleks z novimi prostori in vsebinami.
»Ministrstvo za kulturo je v zadnjih dveh letih posvetilo posebno pozornost večjim investicijskim projektom po vsej Sloveniji, kot so zgraditev arhivske enote Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti (Muralist), obnova Auerspergove železarne na Dovru, stavbe za Arhiv Republike Slovenije, Muzej slovenske osamosvojitve in amfiteater ob Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica,« je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili projekt celovite obnove Prešernove domačije, uvodoma dejal minister za kulturo Vasko Simoniti. Pri tem je dejal, da je bil ob ogledu domačije leta 2020 osupel nad uboštvom, ki je sijalo iz te hiše, saj je bila taka, kot se je spominja iz otroštva. To pa pomeni, da več desetletij niso nič vlagali v to, da bi pridobila na simbolnem značaju, ki taki hiši pripada. Načrti za obnovo Prešernove domačije so sicer obstajali, vendar se ni nikoli nič premaknilo, zato so se na ministrstvu odločili, da bodo ukrepali, saj stanje hiše ni bilo vredno tega, kar hiša predstavlja za nas in našo državotvornost.
Kulturni in simbolni objekt
Rojstna hiša dr. Franceta Prešerna kot muzej temelji na zasnovi Frana Saleškega Finžgarja iz leta 1932, ki je bil tudi pobudnik za njen odkup in preureditev v muzej, kar se je zgodilo leta 1939, zato velja za prvi muzealiziran spomenik v Sloveniji. Zdaj se pripravljata projektna dokumentacija za izvedbo (PZI) za obnovo gospodarskega poslopja z okolico in izvedbeni scenarij stalne razstave o Prešernu v gospodarskem poslopju in hiši. Konservatorski načrt za celovito obnovo s popisom del je že pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine, arhitekturno zasnovo obnove pa je pripravil arhitekt Aleksander Ostan iz arhitekturnega biroja Atelje Ostan Pavlin, ki je na predstavitvi dejal, da gre za odgovorno delo, saj gre za kulturni in simbolni objekt, zato so se v biroju dela lotili interdisciplinarno v sodelovanju s številnimi strokovnjaki. V ospredju je predvsem obnova gospodarskega poslopja z okolico, ki predvideva ureditev sprejemnega centra za obiskovalce in trgovine s spominki, razstavnega prostora s sodobno stalno razstavo o Prešernu, večnamenskega prostora za kulturne dogodke in predavanja, sanitarij za obiskovalce in zaposlene, pisarn za zaposlene, zunanjega prireditvenega prostora, vrta in sadovnjaka. Prvi stik z obiskovalci bo predstavljal prav gospodarski objekt. Vzporedno z obnovo gospodarskega poslopja bodo potekala konservatorsko-restavratorska dela za obnovo Prešernove rojstne hiše.
Večplasten vpogled
Obnovljena Prešernova hiša in domačija bosta moderen kulturni in interpretacijski center, ki bo ponujal večplasten vpogled v Prešernovo življenje in delo, predstavljena pa bo tudi celovita gorenjska kmečka domačija kot taka: z bivalnim objektom, gospodarskim poslopjem z dvoriščem, vrtom z vodnjakom in s sadovnjakom. Obiskovalci si bodo torej po končani obnovi lahko ogledali Prešernovo domačijo z dodatnimi prostori ter novimi kulturnimi in muzejskimi vsebinami. Projekt celostne obnove Prešernove domačije, ki bo izveden v letih 2022 in 2023, je vključen v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (2021–2026), predvideno pa je, da bo stal okoli 2 milijona evrov. Minister Vasko Simoniti je poudaril še, da si ministrstvo za kulturo s projektom prizadeva, da bi stanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi s svojo okolico ustrezalo njeni simbolni in stvarni vrednosti.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
