V Galeriji Fortunata Berganta v Ljubljani so 24. januarja slovesno odprli že tretjo prodajno razstavo. Tokrat je na ogled deset fotorealističnih slik Klarise Sipoš. Odprl jo je dr. Ivan Štuhec, kustos razstave, Lan Seušek pa je dejal, da je razstava v današnjem hitrem tempu učna ura opazovanja.
Razstavo je odprl dr. Ivan Štuhec, ki je o Klarisi Sipoš dejal, da jo pozna že iz gimnazijskih let, ko je obiskovala Škofijsko gimnazijo v Mariboru, kjer je bil v tistem času rektor. Dejal je še, da se v motivu risa pravzaprav skriva avtorica sama; njeno ime Klarisa, ki pomeni svetla, jasna, pa se odraža tudi v njenih potezah in v lesku oči, ki jih je upodobila pri risu. Njene slike, tako dr. Ivan Štuhec, so zelo impresivne, ob njih dobi človek občutek, da je poleg njega živa žival, živ ris. »Slika A Bicicleta pa resnično odraža njeno dušo, saj kaže na njeno dinamičnost in dinamičnost risa, s katerim potujeta v isti smeri, iščeta odmik, da bi ujela pravi pogled,« je še dejal dr. Štuhec.
Podoba risa
Ptujčanka Klarisa Sipoš, ki je po končani gimnaziji študirala v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost in študij sklenila z magistrsko nalogo, je o svojih razstavljenih delih na odprtju razstave dejala, da je razstavo navezala na projekt za ohranjanje risa v Sloveniji LIFE Lynx: »V Sloveniji ris pripada dinarski populaciji, ki je zaradi parjenja v sorodstvu ogrožena. Zato se v okviru mednarodnega projekta LIFE Lynx na območje Slovenije in Hrvaške doseljujejo nove živali, kar bo izboljšalo genetsko osiromašenost naše populacije. Ob doselitvi risov je za njihovo dolgoročno ohranitev ključna podpora javnosti. S pomočjo umetnosti lahko nagovarjam in raziskujem predvsem čustveno plat reševanja in varovanja te ogrožene vrste. Bolj kot besede nam lahko približa podobo risa slikarsko delo, kjer je lahko njegova podoba precizno točna ali pa svobodna kot naša domišljija.« Dejala je še, da je na svoje prvo delo s tematiko risa naslikala kanadskega risa, ob spremljanju problematike in ogroženosti risa na slovenskih tleh pa so nastajala še druga tokrat razstavljena dela. Sipoševa rise slika po fotografijah, saj jih je v naravi težko najti, če pa že, se hitro izmuznejo nazaj v divjino. Med slikanjem prvega risa se je zaljubila v te mačke, zato jo je ris začel spremljati skozi njena nadaljnja slikarska leta v različnih tehnikah: v oljni in akrilni, v zadnjem času pa tudi digitalni tehniki.
Estetika fotorealizma
Kustos razstave Lan Seušek je na odprtju dejal, da je ris že skoraj simbol slovenstva in da njegovo ime pomeni svetiti se oziroma »liso«, kar je tudi nekaj primarno slikarskega. »Slikar namreč lovi lise in odseve ter osvetljuje neznano v nas samih, ko na platno polaga ploskve in zarisuje podobo,« je dejal kustos in dodal, da nas avtorica v času, ko se vse prevečkrat ne znamo ustaviti, da bi doživeli trenutek, postavlja pred dejstvo, da si ta čas kratko malo moramo vzeti. »Fotorealizem, ki mu pripada razstavljavka, ni le preslikavanje resničnosti, ampak je učna ura opazovanja, ki nam v današnji dobi hitenja še kako koristi,« je dejal kustos galerije in razstave Lan Seušek ter predstavil razstavljene slike Mladič s Snežnika I. ,II. In III, ki jih je avtorica z dovoljenjem naslikala po fotografijah doc. dr. Mihe Krofla. Klarisa Sipoš v svoji slikarski karieri slika tudi druge motive, med drugim portrete ljudi. Slika na različne podlage, kot so na primer fasade kapelic, in dodeluje manjše nezahtevne kipce, ki pod njenimi rokami dobijo novo podobo, ilustrira knjige, dela pa tudi v studiu Shiposh, ki se lahko pohvali s številnimi filmi, kot so: 30 vrhov za 30 let, Prešernova proslava 2021, Sen 1991. Kot je slikarka pred časom dejala v pogovoru s kustosom razstave, se ji zdi slikanje živali pomembno ravno toliko kot slikanje drugih stvari, pokrajin ali ljudi, saj je svet čudovit in Zemlja bi bila prazna, če je ne bi naseljevale živali in nam delale družbo: »Z upodobitvami živali slavim Stvarnika, prikazujem lepoto. Lepoto, ki jo lahko čez noč izgubimo! Živali na mojih slikah v tišini tulijo, rjovejo ob našem brezbrižnem življenju.« Estetika, ki rodi navdih, je za Klariso Sipoš vedno na prvem mestu, sledi pa ji kompozicija, s katero pripoveduje zgodbo in rojeva simbole. »Prepričani smo, da bomo o Klarisi Sipoš še marsikaj slišali in brali, saj se tako velikega talenta ne da prezreti,« je še poudaril kustos razstave Seušek. Razstavo Klarise Sipoš si v Galeriji F. Berganta na Linhartovi 13 v Ljubljani do nadaljnjega lahko ogledate od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro.
Piše: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
