Poljska je na meji z Belorusijo začela graditi 350 milijonov evrov vredno ograjo za preprečevanje vstopa nezakonitim priseljencem v EU. Poljski politiki držijo svoje obljube o preprečitvi vsakršnega poskusa vstopa ilegalcev v državo. V Franciji izganjajo najnevarnejše islamske skrajneže in tuje kriminalce.
Poljska mejna straža Straż Graniczna je sporočila, da so 25. januarja 2022 začeli graditi nov mejni zid na poljsko-beloruski meji, da bi migrantom prek Belorusije preprečili nezakonit vstop v EU. Ograja bo vredna 350 milijonov evrov, v višino pa bo merila pet metrov in pol – »pet metrov visokih jeklenih drogov, na vrhu katerih bo navita bodeča žica« –, kar bo po besedah Straż Graniczna »preprečilo prehod«. Zid bo dolg 115 kilometrov in bo opremljen z detektorji gibanja in s kamerami, ki bodo zagotavljali dodatne varnostne ukrepe in pomagali mejnim policistom pri lovljenju ilegalcev, ki bodo poskušali prečkati mejo. Po napovedih naj bi bil postavljen do junija 2022. Poljske oblasti zaradi pomislekov, da bi Belorusija poskušala ovirati delo, niso žele izdati natančnih lokacij graditve obmejne ograje. »Beloruske službe samo čakajo na to (lokacijo mejne ograje), da bi tja poslale skupine migrantov, zato iz varnostnih razlogov ne navajamo natančnih lokacij,« je dejala stotnica Krystyna Jakimik Jarosz, tiskovna predstavnica poljskih mejnih sil.
Poljska brani vzhodnoevropsko mejo
Poljska ima bogato zgodovino branjenja Evrope pred islamskimi napadalci. Kot primer lahko vzamemo leto 1683, ko so poljski huzarji pomagali pri obrambi Dunaja in s tem premagali otomansko vojsko, ki je mesto oblegala dva meseca. Kriza, ki na poljsko-beloruski meji traja že od 7. julija 2021, ko je Lukašenko prvič zagrozil z migranti, traja torej že več kot dva meseca in Poljaki so se znova izkazali pri branjenju svojih mej ter s tem celotne Evrope. Evropska unija in Poljska sta beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožili, da poskuša migrantsko krizo uporabiti kot orožje, pojavila pa so se tudi poročila, da Belorusija privablja obupane migrante iz bližnjevzhodnih držav, kot je Irak, te pa nato s pomočjo tihotapcev z državnim pokroviteljstvom z letališča v Minsku pripeljejo na mejo s Poljsko. Ugotovljeno je tudi bilo, da jih v nekaterih primerih beloruske sile celo oborožijo in jim s tem omogočijo »zanesljivejši« prehod v »obljubljeno« EU. Belorusija je obtožbe, da omogoča nezakonite prehode, seveda zanikala in hkrati dejala, da migrantom prehodov v EU ne bo preprečevala. V zadnjem letu so imele poljske mejne straže hude spopade z nezakonitimi migranti, ki so na silo poskušali prečkati belorusko mejo – včasih so morale uporabiti vodne topove in solzivec, da so razbile sovražne migrantske množice in jim prehod uspešno preprečile. Od začetka leta 2022 je Poljska preprečila že več kot 600 poskusov nezakonitega prehoda meje z Belorusijo, v letu 2021 pa je po ocenah samo oktobra mejo poskušalo prečkati 17.300 migrantov.
Poljski politiki svoje obljube jemljejo resno
Poslanci konservativne stranke Zakon in pravica (PiS) so leta 2015, od izvolitve predsednika Andrzeja Dude, zavzeli trdno stališče do nezakonitih migracij in zagotovili svojim državljanom, da bodo obranili poljske meje. Eden najbolj odkritih zagovornikov ustavitve nezakonitih migracij in zaprtih mej je evropski poslanec PiS Dominik Tarczyńsk, ki je v intervjuju na vprašanje o poljski migrantski politiki odgovoril: »Na Poljskem ne želimo nobenih nezakonitih migracij, to smo obljubili, zato je bila naša vlada izvoljena. Na Poljsko ne bo prišel niti en muslimanski nezakoniti migrant, nikoli.« V drugem intervjuju na temo islamskega terorizma v Evropi pa je dejal: »Zato je Poljska tako varna, saj ni bilo niti enega terorističnega napada,« in s tem dal jasno vedeti, da verjame v povezavo med migracijami in terorizmom. Prav zaradi stroge migrantske politike in nasprotovanja kulturnomarksistični degeneraciji je Poljska v Evropi in svetu poleg Madžarske za levičarje postala sinonim »nestrpnosti« in »rasizma«. Na demokratično voljo ljudstva, ki si ne želi postati tujec v lastni domovini ter želi ohraniti svojo tradicijo in krščansko vero, pa v EU odgovarjajo s poseganjem v državno suverenost in z grožnjami s sankcijami. Poljski mejni stražarji se morajo poleg nevarnih migrantov soočati še z levičarskimi »aktivisti«, ki so uničevali mejne pregrade in pomagali tihotapiti ilegalce. Leta 2019 je turški levičarski komentator Hasan Piker z več sto tisoč sledilci na Twitterju zapisal: »Poljska je res tako bela … To je slaba stvar.« Za levičarje je nekaj povsem normalnega in celo moralnega, da se avtohton evropski narod nadomesti s tujci in načrtno ustvari multikulturni talilni lonec, kjer je prvotna kultura izgubljena v množici drugih. Izjava, da je neka država »preveč bela«, temelji na rasnem sovraštvu, ki ga prakticirajo tujci in Evropejci, sovražni do sebe, s tem pa povsem negirajo vsa svoja prepričanja, ki naj bi bila »protirasistična«. Poleg EU, nevladnih organizacij in kulturnih marksistov pa se je morala Poljska soočati še z levo usmerjenimi mediji, ki so večinama lažno poročali o nepotrebni nasilnosti poljske straže do migrantov. Dejstvo je, da so za vsakega migranta, ki je ostal zunaj meja EU, poljske oblasti povečale možnost, da bodo Evropejci varnejši, in s tem zmanjšali število evropskih žrtev.
Francija izganja najnevarnejše tujce
Francoski notranji minister Gérald Darmanin je izjavil, da je Francija v zadnjih šestih mesecih izgnala 1.100 nevarnih migrantov, med njimi kriminalce in radikalne islamske skrajneže. Notranji minister Darmanin je sporočil, da je do deportacij prišlo po lanski zahtevi predsednika Emmanuela Macrona, da se sestavi seznam in opredelijo vsi najnevarnejši tujci v Franciji. »Predsednik republike me je lani poleti prosil, naj pripravim seznam 1.100 tujcev, ki so bodisi kriminalci bodisi podporniki fundamentalističnega ali islamskega islama. Vse smo izgnali. V šestih mesecih smo izgnali 1.100 najnevarnejših tujcev,« je dejal Darmanin. Povečanje števila izgonov je bila obljuba predsednika Macrona že od začetka njegovega predsedniškega mandata leta 2017, vendar je vladi kljub obljubam o 100-odstotnem povečanju števila izgonov uspelo doseči le 25-odstotno povečanje. »Obstaja tudi težava, ki se je zavedajo vse evropske države: če bi poslali nazaj nekoga, ki je nezakonito prišel iz Afganistana, ali bi se strinjali, da Afganistance izročimo neposredno v diktatorski talibanski režim? Rekli bi mi, da sem nečloveški, in imeli bi prav,« je ta teden dejal Darmanin. Francija je imela v zadnjih mesecih težave tudi z izgonom nezakonitih priseljencev v Alžirijo, zaradi česar je predsednik Macron močno zmanjšal število vizumov, izdanih alžirskim državljanom, kot povračilni ukrep, ker država ni želela sprejeti nazaj svojih državljanov. Izgon nevarnih državljanov tujega izvora je vsekakor korak v pravo smer, vendar je država z njimi dobesedno preplavljena, zato je stroga migrantska politika po zgledu Poljske tam nujna.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
