Vojna in gospodarske krize lahko sprožijo uničujoč val migracij

Nekdanji italijanski admiral opozarja, da lahko pride do novega vala migrantov iz držav, ki se soočajo z gospodarsko krizo. Vse več prebivalcev tretjega sveta gleda proti Zahodu. Migracije naraščajo. Mnogi migranti lažejo o svoji starosti zaradi privilegijev.

Danes lahko vidimo, da se dobrih dvajset let stari predlogi Združenih narodov o tako imenovanih nadomestnih migracijah niso najbolje obnesli. Združeni narodi so namreč rešitev za nizko rodnost v Evropi iskali v uvažanju mladih tujcev, ki bi nadomestili starajoče se prebivalstvo in poskrbeli, da ne bi prišlo do pomanjkanja človeškega materiala za velika podjetja in korporacije. Če odmislimo dejstvo, da Evropa ne more obstajati brez Evropejcev, ki niti za levičarje v iskanju novih volivcev niti za korporacije v iskanju poceni delovne sile ni preveč pomembno, se je izkazalo, da imajo tovrstni načrti svoje pomanjkljivosti tudi drugje. Če uvažamo tretji svet, sčasoma postanemo tretji svet. Uvažanje migrantov prinaša v Evropo spore plemenskih skupnosti, nekompatibilne kulturne navade, velikokrat ukoreninjene v totalitarnih verskih prepričanjih, nasilje in celo terorizem. Kljub temu nas vplivne skupine, kakršna je Svetovni ekonomski forum, še naprej prepričujejo, da migranti predstavljajo nove priložnosti za gospodarstvo, čeprav so večinoma le breme za državno blagajno, nove priložnosti pa prinašajo kvečjemu za tihotapce ljudmi, preprodajalce mamil in druge kriminalce.

Prihaja cunami migrantov

Kljub vsem naštetim težavam, ki jih prinašajo migracije, se mnogi sprenevedajo in tiščijo glavo v pesek, drugi pa nas prepričujejo, da so migracije še vedno »dobra stvar«, čeprav velja to le za njihove interese. Vendar pa narašča tudi število tistih, ki temu nasprotujejo. Pred dobrim letom so upokojeni francoski generali in vojaško osebje opozarjali, da zaradi migracij lahko pride do državljanske vojne v Franciji. Nekdanji italijanski admiral Nicola de Felice, ki je v času svoje kariere skrbel tudi za varnost italijanskih obal, pa opozarja, da nas čaka nov cunami migrantov, ki ga sprožajo vojne in gospodarske krize. Kot opozarja, so naraščajoče cene hrane in energije sprožile gospodarsko krizo in nemire v Tuniziji, Egiptu in Bangladešu. Gre za države, ki so na vrhu seznama izvornih držav največjega števila migrantov. Ker pa migrantom, ki bodo zaradi gospodarske krize bežali na Zahod, kjer se prav tako ne cedita več med in mleko, pomagajo s svojimi ladjami nevladniki iz Nemčije, Španije in Norveške, ki migrante pobirajo ob libijski obali, bo novi migrantski val še toliko bolj uničujoč. Egipt ima namreč sto štiri milijone prebivalcev, Bangladeš pa kar sto šestinšestdeset milijonov. Zaradi zdajšnje vojne in zadolževanja teh držav v času boja proti kitajskemu virusu lahko pride do gospodarskega zloma, ki bo sprožil nov eksodus na Zahod. Pri tem je zlom doživela tudi Šrilanka. Kot opozarja Felice, lahko tej sledijo tudi druge države z gospodarstvi v vzponu, ki jim grozi finančni zlom. Med njimi so Turčija, Egipt, Tunizija in Etiopija. V Bangladešu in Egiptu prihaja do splošnega pomanjkanja, vlada zmanjšuje preskrbo z električno energijo, saj ne more več kupovati plina in elektrike. Zaradi vojne v nekaterih od teh držav primanjkuje tudi hrane. Vse to bo vplivalo na naraščanje števila migrantov, ki so že pred vojno in finančno krizo gledali k zahodnim »obljubljenim deželam«.

Novi primeri »kulturne obogatitve«

Vse to seveda pomeni še več uvažanja že omenjenih težav, ki jih povzročajo migranti, da sploh ne omenjamo stopnjevanja demografske zamenjave in nadomeščanja evropske z bližnjevzhodnimi in afriškimi kulturami. Sicer pa zaradi velikega števila migrantov teh težav že sedaj ne primanjkuje. Prvega maja je uboj migranta Mohameda R. v Berlinu sprožil zaostrovanje plemenskih sporov med klani bližnjevzhodnih migrantov. Policisti se bojijo, da bo prišlo do vojne in krvavih obračunov med klani. Krvno maščevanje, ki je bilo v prejšnjih časih znano na Balkanu ter med prvimi italijanskimi mafijskimi družinami, danes pa ga morda na geografskem območju Evrope najdemo le še v Albaniji, je bilo tako uvoženo v Nemčijo in v druge zahodne države. Le nekaj dni po omenjenemu uboju je tudi Francija doživela nov primer kulturne obogatitve. Trije ilegalni migranti so se sredi Pariza spopadli s policisti. Pri tem je eden od tujcev napadel policistko, medtem ko je pomagala partnerju pri aretaciji njegovih tovarišev. Od zadaj jo je zgrabil za lase in njeno glavo treščil ob policijski avto, potem pa jo je še udaril v obraz. Policistka je tri dni ležala v bolnišnici. Takšni dogodki v multikulturni Franciji niti ne izstopajo več. Medtem ko v Parizu migranti napadajo policiste, v Marseillu nigerijski skvoterji terorizirajo prebivalstvo, tako da si je moralo zaradi njihovega nasilništva poiskati nove domove. Šestdeset podnajemnikov naj bi se bilo izselilo z območja, na katerem so Nigerijci zasedli njihove stanovanjske stavbe. Med drugim naj bi se bili po besedah očividcev med seboj bojevali z mačetami. Hkrati pa je enajstega maja minevala tudi druga žalostna obletnica umora švedskega najstnika Tommieja Lindha, ki ga je leta 2020 zabodel in ubil migrant, ko mu je hotel preprečiti, da na zabavi posili neko dekle. Če ima Nicola de Felice prav glede prihajajočega cunamija migrantov, se nam obeta še več takšnih »kulturnih obogatitev«.

Več prišlekov kakor lansko leto

Po statistikah iz prvega maja je čez Sredozemlje prišlo na evropske obale letos že dobrih petindvajset tisoč migrantov. Najbolj sta obremenjeni Italija in Španija, kamor je prišlo več kot deset tisoč migrantov posebej. Tu govorimo seveda le o migrantih iz tretjega sveta, ne o ukrajinskih beguncih. Največ jih prihaja iz Tunizije, Egipta in Bangladeša. Če jih je aprila lani prispelo 3.729, jih je letos v istem času prispelo 5.825. To se odraža tudi v Sloveniji, kjer policisti tedensko prestrežejo na desetine, včasih tudi do sto nezakonitih migrantov na teden.

Migranti se delajo, da so mladoletni

Kot smo že večkrat poročali, gre večinoma za mlade moške, iz nekaterih držav pa prihajajo poročila, da je veliko »otrok« med migranti pravzaprav že odraslih oseb, ki se zaradi različnih olajšav in pomoči predstavljajo za otroke. Prejšnje leto je Belgija sprejela 3.351 »mladoletnih« migrantov. Vendar se je, potem ko so bile njihove trditve preverjene s testi starosti, pri 2.515 migrantih, ki naj bi bili »mladoletni«, izkazalo, da jih je kar 69 odstotkov pravzaprav odraslih. Pri tem Belgija ni izjema. V Franciji so tovrstni testi odkrili, naj bi bilo kar 87,7 odstotka »otroških« migrantov iz leta 2019 pravzaprav že polnoletnih. Na Švedskem pa je enako veljalo kar za 84 odstotkov mladoletnih migrantov. Migranti lažejo o svoji starosti, kar dokazuje tudi to, da jih je nesorazmerno veliko rojenih prvega januarja. Kot »mladoletniki« imajo namreč veliko več privilegijev.

Se bo Evropa prebudila?

Naivna ideja o pozitivnih lastnostih množičnih migracij se sprevrača v svoje nasprotje. Podpirajo jo le tisti, ki imajo sami koristi od takšnega razvoja dogodkov, in tisti, ki so nasedli propagandi, da gre za »človekoljubje«. Mar je sodelovanje pri etnokulturnem uničenju Evrope res človekoljubno? Vsekakor bo vojna v Ukrajini poleg pandemije pustila za seboj težke gospodarske posledice, zaradi katerih bomo priča nadaljnjemu stopnjevanju migracij, če se ne bo v prihodnosti Evropa prebudila in spremenila smer, po kateri nas vodijo globalisti in njihovi lakaji.

Avtor: Andrej Sekulović

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija

Zadnje novice