Višja rodnost migrantov v Evropi hkrati demografska grožnja in obremenitev državnih blagajn

 Švedska ministrica pozvala migrantke, naj se ne zanašajo na socialno pomoč pri vzgoji otrok. Migranti imajo višjo stopnjo rodnosti od Evropejcev. »Baby boom« v tretjem svetu bo stopnjeval množične migracije.

Ko se danes posvečamo vprašanju množičnih migracij in demografske problematike v Evropi, moramo upoštevati ne le mesečne in letne statistike prihodov migrantov v Evropo, temveč tudi precejšnje razlike v rodnosti med avtohtonimi Evropejci in migranti ter njihovimi potomci. Če so Evropejci in Evropejke v veliki meri podlegli modernim ideologijam liberalizma in feminizma, ki postavljajo na prvo mesto denar, kariero, individualizem in miselnost, da je treba »živeti v trenutku«, ostajajo migranti zvesti bolj »tradicionalnim« vrednotam lastnih kultur, vključujoč ustvarjanje čim večjih družin. Turški predsednik Erdogan ni brez razloga leta 2017 svojim turškim sorojakom, ki živijo na Zahodu, sporočil: »Vi ste prihodnost Evrope.« Velikodušna socialna pomoč, ki jo marsikatera država v Evropski uniji daje migrantom, pa te še bolj spodbuja, da imajo več otrok. Dolgoročno to ustvarja nove probleme. Če desničarje, konservativce in identitarce ti problemi najbolj skrbijo zaradi stopnjevanja velike demografske zamenjave, pa očitno začenjajo skrbeti tudi pripadnike liberalnega establišmenta, predvsem zaradi pritiska na državne blagajne.

Švedska ministrica: »Imejte le toliko otrok, kot jih lahko preživljate«

Tako je švedska ministrica za delo in spolno enakost iz vrst Socialnih demokratov Eva Nordmark nedavno pozvala ženske med migranti, naj nimajo več otrok, kot jih lahko preživljajo. Pri tem je poudarila, da med ženskami, ki so rojene v tujini, vlada velika stopnja brezposelnosti. V duhu zahodnjaškega feminizma jih je prav tako pozvala, da bi se morale migrantske ženske bolj posvečati temu, da si ustvarijo kariero. Po tem lahko glede na njen politični »pedigre« sklepamo, da ima izjava ministrice dvojni pomen. Verjetno jo skrbi dejstvo, da pomeni vse večje število nezaposlenih žensk, ki zahtevajo od socialne države sredstva za preživljanje otrok, precejšen udarec za državno blagajno, s čimer se Švedska in mnoge druge države že soočajo, po drugi strani pa hoče spodbuditi migrantsko žensko populacijo, da končno sprejmejo progresivne liberalne in feministične vrednote in se »osvobodijo« okovov svojih tradicionalnih skupnosti in kulturnih norm. Eva Nordmark je sicer tovrstne skrbi izrazila v švedskem časopisu Aftonbladet: »Kdor lahko dela, naj dela. Ne bi smele imeti več otrok, kot jih lahko preživljate, to je pomembna začetna točka.« V nadaljevanju je dejala, da ne bo nihče omejeval števila otrok in da imajo lahko migrantke »toliko otrok, kolikor si jih želijo«, vendar pa se morajo zavedati posledic odločitve imeti več otrok. »Če se za to odločimo, tvegamo, da ne bomo vstopile na trg dela, kar pomeni slabšo pokojnino in nezmožnost preživljanja svojih otrok na pravi način, kar pomeni, da jim ne moremo omogočiti vseh možnosti v življenju,« je še dodala.

Migranti močno obremenjujejo državne blagajne

Švedska se zaradi velikodušne pomoči in žepnin, ki jih država dodeljuje migrantom, že sooča z mnogimi težavami. Glede na podatke švedske parlamentarne raziskovalne službe RUT iz leta 2021 živi na Švedskem kar 675.000 migrantov, ki prejemajo socialno pomoč ali pa se z delom, ki ga imajo, niso zmožni preživljati. Podatke je lansko leto v poročilu o migracijah in integracijah predstavila švedska desnosredinska Zmerna stranka. V istem poročilu navajajo tudi študijo Švedskega podjetniškega foruma, ki razkriva, da so med letoma 1990 in 2016 migranti povprečno potrebovali štiri do pet let, da si najdejo službo, kar polovica prišlekov pa potrebuje vsaj deset let, da si najde zaposlitev, s katero se lahko preživlja. Od prišlekov naj bi si najteže našli zaposlitev Somalci. Kot kaže povprečje, naj bi v letu 2019 zaslužili le 100 kron oziroma 13,44 evra na mesec. Sirci, ki so množično prihajali leta 2015, pa naj bi v letu 2019 povprečno zaslužili slabih 4.000 kron na osebo oziroma 537 evrov na mesec. Zaskrbljenost ministrice za delo in spolno enakost verjetno izhaja tudi iz podatkov, da je pri ženski migrantski populaciji stanje še veliko slabše. Več kot polovica žensk, ki so v zadnjih devetih letih prišle na Švedsko iz Somalije in Libanona, niso leta 2019 imele sploh nobenih prihodkov. Švedska seveda ni edina država, ki jo finančno močno obremenjuje njen projekt ustvarjanja multirasne družbe. Francoski esejist in avtor Jean-Paul Gurevitch, ki se ukvarja predvsem s problematiko množičnih migracij, je leta 2014 ocenil, naj bi bil celoten znesek, ki ga je Francija porabila za stalne migracije, vključujoč prebivanje, opremo, zdravstvo in izobraževanje, znašal kar devetinosemdeset milijard evrov.

Ukinitev socialne podpore kot spodbuda za zaposlitev

Zaradi nezaposlenosti med migrantkami je konservativna populistična švedskja stranka Švedski demokrati predlagala, da se ukinejo otroški dodatki za migrantske ženske, ki imajo veliko število otrok in so hkrati odvisne od socialne podpore. Po mnenju omenjene stranke bi tako te ženske motivirali, da vstopijo na trg dela. Od ženske migrantske populacije naj bi bila danes kar vsaka peta ženska na Švedskem brezposelna. Razlog za to pa je prav socialna podpora oziroma odvisnost od države, so prepričani Švedski demokrati. Ministrica Nordmarkova pa bi se vkljub svojim pozivom zadeve lotila raje postopoma; »Če bi pomoč ukinili sedaj, bi bilo še več otrok revnih. Vendar pa ne izključujem možnosti, da bi to začeli postopoma izvajati. Razmisliti moramo tudi o spremembi samih reform, saj sistem socialne podpore ne sme zapirati ljudi v njihove domove.« Zaradi pritiska na državno blagajno je ministrica verjetno na lep način s temi besedami hotela povedati, da morajo tudi migrantke zapustiti svoje domove in si poiskati službe.

Vzgoja otrok na račun države

Čeprav se pogledi različnih švedskih strank razlikujejo, postaja očitno, da se vsi strinjajo, da bi morala ženska migrantska populacija vstopiti na trg dela in da migrantke ne smejo pričakovati, da se lahko posvetijo samo vzgoji otrok na račun države. Kot je bilo že omenjeno, so taki pogledi v skladu tudi s prevladujočimi feminističnimi stališči v švedski politiki. Marsikatera mati je do tovrstnih stališč kritična, saj meni, da je tudi vzgoja otrok naporno delo, ki zahteva njihovo polno pozornost. S tem bi se strinjali tudi mnogi konservativci, ki so mnenja, da je ironija feminizma prav v tem, da temelji na prepričanju, da je ženska, ki je predvsem mati in gospodinja, nekako zatirana in podrejena domnevno zastarelim patriarhalnim vrednotam, medtem ko naj bi bila ženska, ki gara osem ur na dan za neko korporacijo, osvobojena. Vendar pa je težava, ko govorimo o migrantih, ki želijo to početi na račun države gostiteljice, precej globlja.

Trk švedskega feminizma z migrantskim patriarhatom

Švedska je pod vodstvom Socialnih demokratov v 70. letih prejšnjega stoletja odprla svoje meje v želji, da ustvari multikulturno družbo. Očitno so podporniki množičnih migracij s svojimi ameriškimi in drugimi političnimi somišljeniki delili precej domišljavo prepričanje, da je liberalna demokracija najboljša in najpopolnejša ureditev vseh časov, zaradi česar so domnevali, da bodo množice tretjega sveta, ki so v veliki meri močno ukoreninjene v svojo religijo in Evropi tuje kulturne norme, v hipu, ko bodo stopile na švedska tla, navdušeno hotele sprejeti vse zahodnjaške in progresivne vrednote »večnega napredka«. Vendar pa se to ni zgodilo, migranti so z veseljem izkoriščali vse socialne ugodnosti, pri tem pa jim ni prišlo na misel, da se odrečejo svojim patriarhalnim in tradicionalnim vrednotam. Zato, kot je bilo že rečeno, verjetno ni edina skrb ministrice samo finančne narave, temveč tudi ideološke. Vsekakor smo na Švedskem in v drugih multikulturnih družbah priča vse bolj očitnemu trku civilizacij in vrednot.

Nore levičarske ideje lahko pogubijo Evropo

Največja ironija levičarjev je, da se po eni strani borijo proti evropskim tradicionalnim vrednotam, ki naj bi med drugim zatirale ženske in jih držale v ječi »patriarhata«, po drugi strani pa odprtih rok sprejemajo in celo uvažajo množice migrantov, ki so mnenja, da je v nekaterih primerih popolnoma upravičeno pretepati ali kamenjati svoje žene. Ker se je prepričanje, da bodo prišleki z veseljem sprejeli nenaravne in pravzaprav prazne in lažne vrednote liberalizma, izkazalo za napačno, se sedaj trudijo postopoma migrante prepričati, naj le »sprevidijo« in sprejmejo progresiven način življenja. Ob tem pa seveda morajo paziti, da jih ne bi skozi svoje prepričevanje užalili na kulturni ali nacionalni stopnji, saj bi lahko zaradi tega sami odgovarjali za »sovražni govor«, ki je produkt njihovih lastnih prizadevanj v boju proti evropskim tradicionalnim vrednotam in nacionalni zavesti. Levičarska norost pač ne pozna meja, žal pa ob tem grozi, da bo z uvozom tretjega sveta in s svojimi norimi idejami v prepad potisnila celotno Evropo in Zahod.

Demografska grožnja

Stopnja rodnosti je v Evropi v zatonu, medtem ko to ne velja za države tretjega sveta. Po podatkih Združenih narodov, ki so v preteklosti že predstavili študije o tako imenovanih nadomestnih migracijah, s katerimi bi reševali problem nizke rodnosti Evropejcev, naj bi bila v naslednjih 35 letih – poročilo ZN je bilo objavljeno leta 2015 – Afrika odgovorna za več kot polovico rasti svetovnega prebivalstva. V državi Niger ima ženska povprečno sedem otrok. V Franciji pa je to povprečje le dva otroka, medtem ko je bilo povprečje v Španiji, Italiji in Nemčiji manj kot 1,5 otroka. To seveda pomeni, da bo v prihodnosti zaradi rasti prebivalstva tretjega sveta prihajalo do stopnjevanja že tako problematičnih množičnih migracij, zaradi katerih lahko Evropejci postanejo manjšina v lastni domovini, kar se že dogaja v mestih, kot sta London in Frankfurt. Višja rodnost je opazna tudi med migranti v Evropi, ki niso podlegli feminizmu in liberalizmu. Leta 2021 je bilo tako prvo najpogostejše ime med novorojenčki v Belgiji na območju Bruslja Mohamed.

Avtor: Andrej Sekulović

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija

Zadnje novice