Grški minister za migracije Notis Mitarachi opozarja, da migranti prihajajo v Evropo zaradi velikodušne socialne politike. Medtem ko se migracije nadaljujejo, se nadaljuje tudi stopnjevanje, ki ga povzročajo. Madžarska ministrica Judit Varga odločno za zavarovanje zunanjih meja.
Grčija je ena od držav, ki so jih v zadnjih letih močno prizadele množične migracije. Čeprav se je pritisk nanjo zmanjšal, saj je letos prek Sredozemlja v to državo prišlo le dobrih sedem tisoč migrantov, medtem ko se z glavnim valom soočata predvsem Italija, kamor je letos prispelo že dobrih 52.000 migrantov, in Španija, kamor jih je v tem letu prispelo dobrih 33.000, se je tudi Grčija soočala z mnogimi težavami zaradi tovrstne problematike v zadnjih letih. Od incidentov, ki so značilni za multikulturne družbe t er vključujejo napade in posilstva, pa do požigov migrantskih centrov na grških otokih ostajajo množične migracije za to državo velik problem. Grčija igra pomembno vlogo tudi kot ena od držav z zunanjo mejo ne le Evropske unije temveč, ampak predvsem v kulturnem smislu tudi Evrope. Pred slabima dvema letoma se je morala v prvi vrsti spoprijeti tudi z grožnjami Turčije, ki je migrante izkoriščala za izsiljevanje Bruslja. Zato ni presenetljivo, da je bil grški minister za migracije Notis Mitarachi pred kratkim kritičen do migrantske politike Nemčije in nekaterih drugih zahodnoevropskih držav.
Socialna politika Zahoda privablja migrante
V luči stopnjevanja migracij iz Afganistana, odkar so na oblast znova prišli talibani, pa tudi stopnjevanja hibridne vojne beloruskega predsednika Lukašenka, ki omogoča množične migracije skozi Belorusijo v Evropsko unijo, je grški minister Mitarachi kritiziral predvsem zahodnoevropski sistem socialne pomoči za migrante. Migranti iz Afganistana prihajajo v Evropo tudi prek Grčije, zaradi česar je že na Blejskem strateškem forumu septembra grški premier Kyriakos Mitsotakis opozoril, da ne smejo dopustiti, da se ponovi migrantska kriza iz leta 2015. Sedaj pa se je oglasil tudi grški minister za migracije, ki opozarja, da prav dobrodušna sredstva, ki jih Nemčija in nekatere druge države namenjajo beguncem in migrantom, ti prihajajo v Evropo kot muhe na med. Za nemški osrednji medij in časopis Bild am Sonntag je izjavil, da je zahodnoevropski sistem socialne pomoči poganjal valove migrantov, ki so se prek Grčije napotili v Zahodno Evropo. V Grčiji je drugače, saj so migranti upravičeni le do pomoči, do katere so upravičeni tudi tisti grški državljani, ki zaslužijo manj kot 400 evrov na mesec, hkrati pa prav tako niso upravičeni do brezplačnih bivališč ali do tega, da jim stanovanja plačuje država. Grčija kot takšna ni preveč privlačna za migrante. Vendar pa se zaradi socialne pomoči, ki bi jim jo dajale Nemčija, Avstrija ali Švedska, skušajo skozi Grčijo pritepsti do teh držav. Kot opozarja minister Mitarachi, dobijo v teh državah finančno pomoč, ki je lahko celo višja od plač v Grčiji.
Stopnjevanje se nadaljuje
Kritika grškega ministra za migracije Notisa Mitarachija je deloma tudi odziv na zahtevo nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja, da je zaradi povišanega števila prosilcev za azil, ki so prišli skozi Grčijo, tiste, ki so v Grčiji registrirani, treba poslati nazaj v to državo. Mitarachi se je na to odzval ostro, češ da če Nemčija prišlekom ponuja visoko finančno pomoč, jih bo s tem pač privabila veliko število. »Težava je v tem, da vi sami privabljate te ljudi skozi Grčijo, mi pa ne želimo biti vhodna vrata Evrope«, je bil neposreden grški minister. Ob tem je opozoril, da hoče ogromno ljudi še vedno priti v Evropo. »Teoretično hoče 38 milijonov ljudi iz Afganistana priti v Evropo. Glavni izziv za EU je, kakšne rešitve lahko ponudimo kot del skupnosti. Če bo 38 milijonov ljudi hotelo priti v Evropo, se Evropa s tem ne bo mogla spopasti. Vsekakor lahko pride do tega, da so bo pritisk v Evropi stopnjeval,« je rekel za nemški medij.
Zaostrovanje odnosov med Grčijo in Turčijo
Konec oktobra je prišlo do novega incidenta, ki je znova zaostril odnose med Turčijo in Grčijo. Grške oblasti so dovolile tovorni ladji, ki je plula pod turško zastavo, na njej pa je bilo približno štiristo migrantov, večinoma iz Afganistana, da se zasidra v mednarodnih vodah pri grškem otoku Kos, potem ko je ladja sprožila signal v sili. Migranti so bili izkrcani in nameščeni v karanteno zaradi kitajskega virusa. Omenjeni dogodek pa je zaostril odnose med državama, saj so Atene obtožile Ankaro, da je prekršila dogovor o upravljanju migracijskih tokov med Turčijo in EU iz leta 2016. Grčija je najprej zahtevala od Turčije, da sprejme ladjo nazaj, vendar pa se ta ni odzvala. Zato je Grčija na koncu dovolila ladji z migranti, da se zasidra pri omenjenem otoku. Olja na ogenj je prilil tudi predsednik odbora Nemške evangelijske cerkve Heinrich Bedford-Strohm, ki je zahteval, da bi morali biti migranti, rešeni na Sredozemlju, razporejeni po evropskih državah. »Vsakokrat se moramo pogajati in prerekati, kje lahko ljudje, ki so bili rešeni in so izkusili slabe stvari, prvič stopijo na obalo. To se mora spremeniti,« je dejal za nemški časopis Bild. Migrantoljubec Bedford-Strohm je prav tako obtožil Evropsko unijo, da daje finančna sredstva libijski obalni straži, da bi ta migrantom preprečevala pot v Evropo. Po njegovem mnenju je to neodgovorno, saj naj bi v libijski obalni straži službovali nekdanji pripadniki milic, zaradi česar ta ne more biti partnerica organizacije, ki zagovarja človekove pravice.
EU bi morala prispevati k varovanju meja
Do migrantom naklonjene politike Evropske unije pa je bila znova kritična tudi madžarska ministrica za pravosodje Judit Varga, ki je mnenja, da bi Evropska unija namesto za migrante, morala več sredstev prispevati za zavarovanje zunanjih meja EU. Na družbenih omrežjih je pred kratkim zapisala, da se vse več držav članic začenja zavedati dejstva, da nezakonite migracije lahko ustavijo le z zavarovanjem zunanjih meja EU. »Po zgledu Madžarske vse več članic zahteva od Bruslja, da neha s praznim govoričenjem in začne financirati ukrepe za zavarovanje meja. To je bilo izraženo tudi v pismu, ki je bilo oktobra letos poslano Evropski komisiji in ga je podpisalo še enajst drugih držav članic«, je dodala. Gre za pismo, ki ga je podprl tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs in v katerem notranji ministri dvanajstih držav članic, med katerimi so Litva, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Poljska, Slovaška in Latvija, pozivajo, da bi se morala evropska sredstva prednostno vložiti v zavarovanje zunanjih meja in v postavljanje ograj. V pismu je zapisano, da so ukrepi za zavarovanje meja v interesu celotne Evropske unije, ne le članic z zunanjimi mejami. Evropska komisija do sedaj ni hotela vložiti denarja v tovrstno zavarovanje. Vargova je ob tem opozorila, da se nihčne ne sme slepiti in da bo Evropska komisija še naprej vztrajala pri porazdelitvi migrantov po državah članicah. Poudarja pa, da Madžarska to odločno zavrača. »Ni potrebe, da še naprej čakamo na institucije Evropske unije, saj niso zmožne najti učinkovite rešitve za najbolj žgočo težavo Evrope. Vendar pa je zavarovanje naših zunanjih meja v interesu celotne skupnosti, zato bi bilo upravičeno pričakovati, da bo EU doprinesla svoj del pri njegovem financiranju. Zavarujmo Evropo pred nezakonitimi migracijami!« je zapisala.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
