Italija bo ilegalcem za vsakega otroka namenila dodatno denarno pomoč, medtem ko zaradi pandemije v državi beležijo najnižje število rojstev v zgodovini. Trend je nevaren postopek, katerega rezultat bo zamenjava Italijanov v njihovi domovini.
Praktično vsaka zahodna država se v zadnjih desetletjih sooča z nizkim naravnim prirastom, saj je smisel za družino popolnoma uničila popkultura, ki je nenehno propagirala radikalen individualizem. Rezultat tega pa je egoistična mladina, ki svoj interes usmerja v kariere in svoje dobro počutje, namesto v družine in otroke. Vzrokov za nastali položaj je veliko, vendar je ta najizrazitejši v naši soseščini, kjer so statistike zelo skrb zbujajoče. Italija za afriške migrante predstavlja prehod v Evropo, zato je od začetka migrantske krize država močno izpostavljena stalnim navalom pribežnikov. Migracije so sprva levičarji predstavljali kot rešitev, vendar je misel, da bi s priseljevanjem rešili vprašanje starajoče se Italije, popolnoma zavrnil vodja Lige Matteo Salvini. »Zavračam misel, da bi deset milijonov Italijanov nadomestil z desetimi milijoni migrantov,« je dejal Salvini in podprl družinam prijazne zakone.
Rodnost rekordno nizka
Rodnost italijanskih državljanov je v letu 2020 padla na rekordno nizko raven, saj so v pandemičnem letu zabeležili le 1,17 rojstva na žensko. Predlanskem se je v državi rodilo 404.892 otrok, kar je 15.000 manj kot leta 2019, pri čemer je bil največji padec zabeležen v novembru in decembru, in sicer za 8,3 odstotka oziroma 10,7 odstotka, navaja italijanska statistična agencija Istat. Število rojstev se je v Italiji od leta 2008 zmanjšalo za neverjetnih 30 odstotkov, pri čemer je bil največji upad pri parih, v katerih sta bila oba partnerja Italijana. Pri parih, kjer je vsaj eden od partnerjev Italijan oziroma sta oba tujca, pa se je število prav tako zmanjšalo, vendar zdaj predstavljajo približno 21,8 odstotka vseh rojstev v Italiji, poroča časopis Il Giornale. Statistični podatki pa za leto 2021 prav tako niso spodbudni, saj je bilo od septembra do januarja zabeleženih že 12.500 rojstev manj kot prejšnje leto v istem obdobju. Italija pa ni edina država, ki poroča o rekordno nizkih rojstvih. Podobno kot pri zahodni sosedi se tudi v Španiji že desetletja zmanjšuje stopnja rodnosti in od leta 1980 ni dosegla nadomestitvene stopnje 2,1 otroka na žensko. Španija med drugim velja za trdnjavo feminizma v Evropi, saj se velika večina žensk poistoveti z ideologijo – rezultat pa je seveda jasen. Med pandemijo je Španija imela tudi največje število samomorov v svoji zgodovini, odkar so leta 1906 začeli voditi statistiko. V letu 2020 se je tudi podvojila stopnja samomorov pri osebah, mlajših od 15 let. Težave, ki jih prinašajo nizka rodnost in množične migracije, pa samomorilska nihilistična mladina le še povečuje, s tem pa je usoda nekega naroda čez čas lahko zapečatena.
Italija migrantom podeljuje denarno nagrado za otroka
Italijansko ustavno sodišče je pred kratkim odločilo, da so po novem do bonusa za otroka in porodniškega nadomestila upravičeni tudi migranti s kratkoročnimi dovoljenji do pol leta. Ta pravila so po prejšnjem zakonu veljala le za migrante z dolgoročnim delovnim dovoljenjem, vendar jih je sodišče prepoznalo za »protiustavna«. Po poročanju spletne strani InfoMigrants, ki jo financira Evropska unija, je ustavno sodišče ugotovilo, da so bila prejšnja pravila v nasprotju z dvema členoma italijanske ustave, ki govorita o enakosti pred zakonom in pravici do azila. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bila prejšnja politika v nasprotju tudi s 34. členom Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa: »Vsakdo, ki zakonito prebiva in se giblje v Evropski uniji, je upravičen do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti v skladu z zakonodajo Unije ter nacionalnimi zakoni in praksami.« Poleg lokalnih zakonov v Italiji demografsko zamenjavo pospešuje tudi babilonska EU, ki pod pretvezo socialne varnosti sredstva iz rok davkoplačevalcev namenja migrantom. Od marca letos bo tako univerzalni otroški dodatek vključeval in poenotil različne oblike podpore materam, vključno z mesečnim zneskom med 80 in 160 evrov za eno leto za prvega otroka glede na dohodek družine. Leta 2020 je italijanska vlada predlagala tudi amnestijo za približno 700.000 nezakonitih priseljencev, ki bi jim omogočila pridobitev dovoljenja za prebivanje z delovnim dovoljenjem; to potezo je med drugim močno kritiziral visoki član populistične Lige Mattea Salvinija. Rezultat tega je, da je novembra istega leta vsaj 230.000 nezakonitih priseljencev zaprosilo za ureditev statusa v okviru sheme. Z novo sodbo bi lahko številni od tistih, ki sta jim bila v okviru sheme odobrena delovno dovoljenje in amnestija, pridobili pravico do novega otroškega dodatka. Zanimivo je, da so ustavni sodniki sodbo sprejeli le nekaj tednov po tem, ko so bile razkrite porazne statistike novih rojstev, kar vzbuja zelo velik sum, da so po italijanskem sodišču zakrožila sredstva Sorosa ali njemu podobnih »filantropov«. Vsekakor pa je razsodba nepravična do italijanskega naroda, saj vrh oblasti, ki spada med glavne veje demokracije, deluje proti narodovemu interesu, s tem ko financira njegovo zamenjavo.
Z narodom umre njegova kultura
Dandanes smo priča unikatni in nadvse kruti zaroti, katere cilj je nadomestitev Evropejcev v njihovih domovinah; sistematična kampanja za izbris obstoja Evropejcev. Multikulturna dogma, katere verovanje omogoča prepričanje v »enakost«, izvira iz ideje, da so si vse kulture enake in s tem vsaka doda svoj del družbi. S tem liberalci in marksisti upravičujejo množične migracije in naseljevanje popolnih tujcev v evropske domovine, rezultat tega pa ni »kulturna obogatitev«, ampak družbena razdeljenost in zamenjava avtohtonega prebivalstva. Potem ko neka populacija nadomesti drugo, pa ta s seboj prinese svojo kulturo in naredi vse, kar je v njeni moči, da uniči vse, kar spominja na premagane sovražnike. Ta način je ustaljena praksa praktično vsakega naroda, ki se danes kaže v zažiganju in uničevanju cerkva ali v napadih na domačine. Primer slednjega se je zgodil prav v Italiji, kjer je skupina Severnoafričanov med silvestrovanjem pred milansko katedralo spolno napadala Italijanke. S finančnim spodbujanjem velike rodnosti migrantov in politiko odprtih mej ter z nizkim številom rojstev se bodo takšni napadi le še stopnjevali, dokler Italija ne bo izgubila svoje identitete v množici orientalskih in afriških narodov. Tako je v nevarnosti vsa unikatna italijanska kultura – od bogate krščanske tradicije do arhitekture, umetnosti in kulinarike –, ki jo zamenjujejo primitivnost, narkomanske tolpe in spolno nadlegovanje. Dejstvo, da se to dogaja v naši soseščini, pa je zaskrbljivo.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija