Francoski predsedniški kandidat Éric Zemmour je na francoski politični parket prinesel slovnico disidentske desnice in Franciji, če ta ne bo zaprla svojih mej, v nekaj letih napovedal Libanon. Prihodi nezakonitih migrantov so se v januarju povečali za 78 odstotkov.
»Moja dolžnost je rešiti Francijo pred veliko zamenjavo,« je francoski predsedniški kandidat Zemmour zapisal na Twitterju in s tem obljubil korenito spremembo v aktualni migrantski politiki. »Nisem tradicionalen politik: držal bom svoje obljube,« je prav tako tvitnil Zemmour. V intervjuju s francosko televizijo TFI se je distanciral od drugih politikov: »Lahko bi ostal novinar in pisatelj, vendar sem čutil dolžnost, da Francijo rešim pred veliko zamenjavo … Poskušam rešiti državo in ne stranke – to je razlika!« Francoska predvolilna kampanja se zaostruje, saj Zemmour stanja v državi ne olepšuje in pri tem razkriva neljubo resnico o posledicah, ki jih imajo množične migracije na francosko družbo in državo. »Dejstvo je, da so si narodi med seboj različni, zato ne moremo pričakovati Francije ali ohranitve njene kulture, če bomo avtohtono prebivalstvo preplavili z afriškimi množicami. Na alarm opozarjam pred drugimi, ker se bolj zavedam problemov,« je dejal Zemmour in izrazil zaskrbljenost, češ, če ne bo zmagal v tekmi za Elizejsko palačo in bil izvoljen za predsednika, bo Francija v »5 do 10 letih postala Libanon«. Demografska slika je v nekaterih delih države zelo zaskrbljiva. Za primer lahko vzamemo drugo največje francosko mesto Marseille, kjer so leta 2014 ocenili, da je 40 odstotkov prebivalstva muslimanov, mediteransko mesto pa bo v nekaj letih postalo prvo v Franciji z muslimansko večino. Evropska unija mesto hvali zaradi njegove »raznolikosti«, vendar je prav zaradi njegove multikulturne sestave mesto hkrati evropska prestolnica kriminala, kjer je v primerjavi z drugimi francoskimi mesti verjetnost smrti v povprečju petkrat večja. Zemmour je bil zaradi svojih prizadevanj in svoje judovske identitete večkrat deležen očitkov skrajnih levičarjev. Levičarski okoljevarstvenik Yannick Jadot se je znašel pod obtožbami »antisemitizma«, potem ko naj bi bil v nedeljo Zemmourja označil za »službenega Juda«. »Zemmour poskuša del Francije spraviti s francosko Alžirijo, s Pétainom, z antisemitizmom,« je v intervjuju dejal Jadot. »Ker je Zemmour Jud, deluje kot službeni Jud za antisemite ter razširja ‘neonacistične’ teorije o veliki zamenjavi in belem genocidu,« je dejal Jadot.
Velika zamenjava je v Franciji realnost
V javnomnenjski raziskavi, ki jo je lani novembra opravil Francoski inštitut za javno mnenje, kar polovica prebivalcev Francije verjame v »teorijo« velike zamenjave, kjer mednarodne liberalne elite z množičnimi migracijami poskušajo nadomestiti avtohtono francosko prebivalstvo. Francija je po drugi svetovni vojni zaradi zunajevropskih imigracij postala multikulturna država; danes ocenjujejo, da je 15 odstotkov vsega prebivalstva neevropskega izvora. Številka sicer na prvi pogled ne zbuja skrbi, vendar je v času dveh generacij mogoč popoln demografski preobrat, saj je velik odstotek Francozov ostarelih z nizkim naravnim prirastom, rasne manjšine pa doživljajo t. i. baby boom in neustavljiv pritok novih priseljencev. Izraz velika zamenjava je prav tako v govoru uporabila francoska predsedniška kandidatka republikanka Valérie Pécresse, zaradi česar je doživela hud protinapad levih liberalcev, izjavo pa je kasneje skušala umakniti ali vsaj omiliti. »Če bomo morali zgraditi zidove, kot to počnejo nekatere države, bom to podprla,« je zbranim dejala kandidatka. »Želim, da se skupaj bojujemo proti priseljevanju, ki vodi na območja, ki niso francoska.« Pécressejeva je dejala, da je Francija »na razpotju« in da »ni usodne potrebe po veliki zamenjavi ali veliki degradaciji«. Izjava je razburila veliko političnih nasprotnikov predvsem iz levičarskih strank, in čeprav se je kandidatka od nje distancirala, ji očitajo, da je »prečkala še en Rubikon«. »Naša država se ne sme potopiti v te fašistične ideologije,« je dejala Anne Hidalgo iz Socialistične stranke, vodja stranke Olivier Faure pa je dejal, da je osupel, »ko vidi kandidatko, ki se imenuje republikanka, kako prevzema besede in koncepte skrajne desnice«. Medtem je predsednik protirasistične nevladne organizacije Dominique Sopo izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja moči »skrajne desnice« v zvezi z volilnim diskurzom in s tem postal tipičen priseljenec, ki ne skriva nestrpnosti do gostujočega evropskega naroda, s tem ko zanika njegovo pravico do obstoja.
Ilegalne migracije na steroidih obremenjujejo evropske države
Medtem ko levičarji v Franciji poskušajo zatreti in zanikati izvajanje velike zamenjave, pa Frontex poroča, da se je januarja letos število nezakonitih prihodov v EU v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za neverjetnih 78 odstotkov. Mejo EU je prečkalo 13.160 posameznikov, kar je 23 odstotkov več kot leta 2020, razlog za ponovno naraščanje migracij pa je umiritev koronavirusne pandemije in omilitev mejnega nadzora. »Januarja je bilo največje povečanje mogoče zaznati na zahodnobalkanski poti s 5.826 prihodi, kar je 148 odstotkov več kot pred letom dni. Sirija, Afganistan in Turčija so bile prve tri države izvora migrantov na tej poti,« je navedeno v poročilu agencije Frontex. Na osrednjesredozemski poti, po kateri migranti najpogosteje potujejo s čolni iz severnoafriških držav v Italijo, je bilo 107-odstotno povečanje, saj je januarja prispelo 2.150 migrantov. Približno dve tretjini migrantov je odšlo iz Libije, preostala tretjina pa iz Tunizije. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva se je v prvih štirih tednih leta 2022 število nezakonitih prihodov v Italijo skoraj potrojilo na vseh poteh v državo. Zahodnoafriška pot, ki jo sestavljajo čolni, ki zapuščajo Afriko in skušajo doseči španske Kanarske otoke, se je povečala za 50 odstotkov, saj je nanje prispelo več kot 3.000 priseljencev. Tudi pot na Ciper v vzhodnem Sredozemlju je bila za 48 odstotkov bolj obrmenjena kot lani, saj je na otok prispelo 850 migrantov. Prejšnji teden je ciprski notranji minister Nicos Nouris izjavil, da je »remigracija« edini način, kako ustaviti prenatrpanost v migrantskih taboriščih na otoku, potem ko je le dan prej prišlo do nasilnega incidenta, v katerem so se spopadli nigerijski in kongovski nasilneži. Nouris je še dodal, da je 4,6 odstotka prebivalcev Cipra prosilcev za azil ali beguncev, za zdajšnje razmere pa obtožil turško vlado: »Migracijsko vprašanje na Cipru je velik problem, saj ga je instrumentalizirala Turčija.« Minister je izjavil, da migranti iz Istanbula letijo na severni del turškega Cipra in se s pomočjo tihotapcev pretihotapijo čez mejo na grški Ciper.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
