V Grčiji so se zaradi nezakonitih dejavnosti znašli na sodišču nevladniki iz mednarodne organizacije. Člani evropskega parlamenta si prizadevajo za znižanje kazni za migrante, ki so obsojeni tihotapljenja. V Španiji in Nemčiji nova napada.
Pri uvažanju ljudi iz tretjega sveta v Evropo igrajo, kot vemo, precejšnjo vlogo različne nevladne organizacije, ki so velikokrat povezane s Fundacijami za odprto družbo Georgea Sorosa in drugimi tovrstnimi organizacijami, od katerih prejemajo tudi sredstva. Vendar pa nevladniki niso le humanitarci, ki naj bi pomagali migrantom v stiski, kot se radi predstavljajo, ko jih rešujejo na Sredozemskem morju, temveč jih velikokrat tudi pripravljajo na to, kako naj ravnajo, da bodo dobili azil ali pravico do prebivanja v Evropski uniji. Nekateri nevladniki na primer so tako migrante učili, katere datume krščanskih praznikov naj si zapomnijo, da bi se lahko predstavljali kot kristjani, saj naj bi jih tako v nekaterih državah prej sprejeli, ker bi domnevali, da se bodo laže asimilirali. Drugi nevladniki pa sodelujejo tudi pri tihotapljenju migrantov in drugih takšnih nezakonitih dejavnostih. Zaradi slednjih so se na sodišču v Grčiji znašli pripadniki nevladne organizacije, ki se soočajo z obtožbami tihotapljenja in trgovine z ljudmi.
V Grčiji nevladniki obtoženi tihotapljenja ljudi
Tako se je štiriindvajsetim članov nevladne organizacije ERCI (Emergency Response Center International ali Mednarodni odzivni center za nujne primere) v prvi polovici januarja začelo sojenje zaradi sodelovanja v trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi med letoma 2016 in 2018. Sojenje bi se moralo začeti že novembra lani, vendar je bilo prestavljeno. Člani ERCI se soočajo z različnimi obtožbami, ki vključujejo že omenjeno pomoč pri tihotapljenju nezakonitih migrantov. Enega od obtožencev, nemškega državljana Seana Binderja, so prvotno aretirali že v letu 2018 zaradi vohunjenja, ponarenjanja in nezakonite uporabe radijskih frekvenc, je poročal medij Ekathimerini. Binder seveda vidi sebe kot žrtev in borca za človekove pravice in je sojenje komentiral z besedami: »Danes so se na sodišču znašle človekove pravice. To je temeljni problem.« V nadaljevanju je dodal, da si želijo pred sodnika, saj so delovali popolnoma zakonito: »Sodnik mora to priznati, saj bo, dokler se to ne zgodi, visela senca dvoma ne le nad nami, temveč nad vsemi, ki se ukvarjajo z iskanjem in reševanjem.«
O eni od obtoženih Netflix posnel film
Med obtoženimi se je znašla tudi Sarah Mardini, sirska migrantka, »humanitarka« in profesionalna plavalka. Njena sestra Yusra Mardini je bila v migrantskem plavalnem moštvu na olimpijskih igrah v brazilskem Riu de Janeiru leta 2016 in v japonskem Tokiu leta 2021, o obeh sestrah pa je Netflix posnel tudi film. Vendar pa Sarah Mardini ni bila navzoča na prvi obravnavi. Različne humanitarne organizacije, med drugim Amnesty International in Human Rights Watch, so nad sojenjem ogorčene, saj trdijo, da je »politično motivirano«. Je pa bilo v Grčiji v zadnjih letih izvedenih že več preiskav glede nevladnih organizacij, za katere so sumili, da so povezane ali pa da sodelujejo s tihotapci ljudi. Tako je lanskega oktobra grška obalna straža napovedala začetek preiskovanja dveh nevladnih organizacij, ki sta bili osumljeni sodelovanja s tihotapci. Samo preiskavo je sprožilo odkritje, da je oseba, povezana s tihotapci, pošiljala sezname migrantov, ki so se v čolnih napotili na staro celino, lokalnim nevladnikom, preden so se migranti odpravili na pot. Že omenjene obtožbe vohunjenja proti skupini obtožencev so bile na sodiščih zavrnjene predvsem iz postopkovnih razlogov, ostajajo pa obtožbe, povezane s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi.
Evropski parlamentarci v bran tihotapcem?
Omenjeni primer pa ni edini primer, povezan s tihotapljenjem migrantov, ki se je znašel na grških sodiščih. Somalijski migrant Mohammad Hanad Abdi je bil leta 2021 obsojen na dosmrtni zapor oziroma na 142 let zapora, potem ko je leta 2020 v gumenjaku od Turčije do grškega otoka Lezbos po smrtno nevarni morski poti prepeljal migrante. Somalijec se je pritožil na svojo kazen, pri tem pa so ga podprli člani evropskega parklamenta, ki menijo, da je bil po krivem obsojen. Abdi trdi, da je prevzel krmarjenje, ker jih je turški tihotapec zapustil. Med potjo sta dve osebi utonili, triintrideset migrantov pa je »varno« prispelo na cilj. Visoka kazen, ki jo je prejel, naj bi odražala nove smernice v Grčiji v sklopu boja proti nezakonitim migracijam. Vendar pa je grški levičarski poslanec v evropskem parlamentu Stelios Kouloglou sprožil kampanjo vnovičnega pregleda mnogih obsodb, pri tem pa ga podpirajo drugi evropski politiki ter nekateri grški umetniki, ki so v ta namen celo zbirali sredstva za sodne stroške. Lanskega decembra sta bila tako izpuščena dva Afganistanca, ki sta bila obsojena na petdeset let. Eden je bil oproščen, drugemu pa je bila kazen zmanjšana na osem let. »Mednarodna solidarnost je za te begunce ključnega pomena, ki so žrtve nepravične prakse grške vlade, saj ta obsoja nedolžne na prevelike kazni,«, meni Kouloglou, še en politik, ki ga bolj skrbijo pravice migrantov kot pravice avtohtonega prebivalstva. Podprlo ga je petnajst članov evropskega parlamenta, ki so podpisali protestno pismo, naslovljeno na grško vlado.
Maročan z mačeto nad kristjane
Medtem ko nevladniki in levoliberalni politiki zagovarjajo pravice migrantov in stopnjujejo veliko demografsko zamenjavo, prihaja v Evropi do vedno novih manifestacij »kulturnih obogatitev«. Konec januarja je prišlo v Španiji do napada v dveh cerkvah, napadalec je bil Maročan, oborožen z mačeto. Ubil je eno osebo, več pa jih je ranil. Vernike je napadel v cerkvi San Isidro v pristaniškem mestu Algecirasu na jugozahodu Španije. Napaden naj bi bil tudi duhovnik, napadalec naj bi mu bil zadal več resnih poškodb na vratu. Zatem se je napad nadaljeval v bližnji cerkvi Nuestra Señora de La Palma, kjer je Maročan zabodel kristjana, ki mu je skušal pobegniti, vendar ga je napadalec ujel in ubil. V incidentu sta bili ranjeni še dve osebi. Očividci so povedali, da se je napad začel v cerkvi, vendar se je zatem preselil na bližnji trg, medtem ko so ljudje bežali pred pobesnelim migrantom. Napadalec naj bi bil med napadom vzklikal neke slogane. Policija incident obravnava kot teroristični napad. V zvezi z napadom naj bi iskala še dva posameznika.
Palestinec v Nemčiji ubil dva potnika
Napad v Španiji se je zgodil le nekaj ur potem, ko so v Nemčiji palestinskega prosilca za azil in starega znanca policije aretirali zaradi napada z nožem na regionalnem vlaku, kjer je do smrti zabodel dva potnika in zabodel ter ranil še pet ljudi. Palestinec ima preteklost nasilnih in spolnih napadov in je bil že aretiran ter kasneje izpuščen nekaj dni pred svojim smrtonosnim pohodom na vlaku. K sreči je drugim potnikom uspelo napadalca obvladati in pridržati do prihoda policije. Čeprav bil nasilen že v preteklosti in ima za seboj več spolnih napadov, napadalec ni bil na nobenem terorističnem seznamu nemške policije. Tako ostaja neznano, kakšen je bil njegov motiv in ali je šlo za terorizem. So pa napadi z noži postali precej pogosti v Nemčiji. V prejšnjem letu je ta država doživela povprečno kar petdeset napadov z nožem na dan po poročanju spletnega medija Remix News, med storilci pa je veliko število migrantov ali njihovih potomcev.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v Demokraciji
