Nizozemski kmetje se upirajo vladnim restrikcijam, ki jih vodijo proti bankrotu. Na protestih, ki potekajo že od junija, so odjeknili tudi streli. V uporu se Nizozemcem medtem pridružujejo tudi kmetje drugje po Evropi.
Konec junija so se na Nizozemskem začeli protivladni protesti domačih kmetov, ki nasprotujejo ekološkim direktivam vlade, ki želi zmanjšati količino emisij dušikovega oksida in amonijaka, s tem pa ogroža preživetje številnih družinskih kmetijskih obratov. Nizozemska vlada namreč načrtuje s svojimi direktivami na določenih območjih zmanjšati izpust emisij tudi za več kot sedemdeset odstotkov, kar bi posledično zaprlo skoraj tretjino živinorejskih kmetij v državi. To bi bil seveda hud udarec za domače kmete pa tudi za celotno nizozemsko kmetijstvo, ki je ena glavnih gospodarskih panog v deželi tulipanov. Njihov kmetijski sektor je samo v lanskem letu izvozil za okoli sto pet milijard evrov kmetijskih pridelkov.
Ker ukrepi seveda ogrožajo njihov vsakdanji kruh, nizozemski kmetje izpostavljajo tudi problematičnost zdajšnjega delovanja vlade, saj njihove poteze prenašajo celotno odgovornost na kmete in jih imajo za glavne onesnaževalce okolja, čeprav so pokazali interes za sodelovanje z oblastjo glede varstva okolja in zmanjšanja količine škodljivih emisij, a seveda ne v zameno za lasten propad, v katerega jih usmerja zdajšnja kmetijska politika. Slednja sicer sloni na ideji boljše skupne prihodnosti, a ironično ta ne vključuje perspektive za prihodnost kmetov. Velik del razloga za te nove smernice nizozemske vlade pa se skriva tudi v nedodeljenih evropskih sredstvih. Nizozemci bodo namreč po vsej verjetnosti kmalu prikrajšani za del teh sredstev zaradi neizpolnjevanja evropskih pravil za ohranjanje in varovanje narave.
Nad traktorje tudi s streli
Kot rečeno, protesti na Nizozemskem potekajo že od konca junija, demonstranti pa na njih širijo svoje sporočilo z izvajanjem blokad na cestah, avtocestah ter pred veleblagovnicami in distribucijskimi središči. Del protestov je potekal tudi v pristaniščih, kjer so jim podporo izrazili ribiči. Stopnjevanje protestov je pripeljalo do zaostrovanja razmer tako med predstavniki kmetijstva in politične stroke kot tudi med policisti in protestniki. Na demonstracijah, ki so potekale v Freislandu, so policisti zaradi trenj s protestniki odprli ogenj in sprožili več strelov, nekatere tudi v traktorje, a na srečo pri tem ni bilo ranjenih. Kljub temu pa kmetje napovedujejo nadaljevanje blokiranja prometa s počasnimi konvoji, ki bodo potekali še vsaj do konca meseca. Klici k pogajanju med državnimi oblastmi in predstavniki interesov kmetov so glasni z obeh strani, a je nizozemski premier Mark Rutte že naznanil, da bi podobni incidenti, ki vodijo k nasilju te ovirali, in še dodal, da organizatorji nasilnih protestov ne bodo sodelovali pri dialogu.
Solidarnostni protesti tudi drugje po Evropi
V znak solidarnosti in zaradi strahu pred uvajanjem podobnih ukrepov v njihovih državah protesti potekajo tudi drugje po Evropi, kjer so kmetje pod udarom vedno bolj omejujočih zakonov in smernic. V Nemčiji so v podporo svojim kolegom čez mejo kmetje s traktorji blokirali promet v mestu Heerenburg, ki leži ob nizozemsko-nemški meji. Na Poljskem in v Italiji pa kmetje bijejo svoj boj z vlado in zdajšnjo situacijo na področju kmetijstva. Počasni konvoji so na italijanskem podeželju blokirali več cest in zagrozili s premikom protestov v prestolnico, Poljaki pa so medtem že izvedli množičen protest v odgovor na rastoče cene proizvodnje, predvsem gnojil, in uvažanje poceni živilskih izdelkov iz tujine. Zaradi rastočih cen so kmetje blokirali avtocesto tudi v španski Andaluziji.
Avtor: Arian Sajovic
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
