Z znanim in večkrat nagrajenim francoskim pisateljem Renaudom Camusom smo se pogovarjali o mednarodnem dogajanju in njegovi tezi tako imenovane velike zamenjave, ki grozi sodobnemu evropskemu človeku. Intervju s Camusom je za Demokracijo opravil Andrej Sekulović.
Renaud Camus je francoski pisatelj in novelist, rojen 10. avgusta 1946 v Chamalièresu, majhnemu mestecu v francoski regiji Auvergne. Med letoma 1965 in 1966 je študiral pravo na Oxfordu v Angliji, leta 1969 je diplomiral iz francoske literature na pariški Sorboni, leta 1970 je magistriral iz filozofije in politologije, leta 1971 pa iz zgodovine prava. Kasneje je poučeval francosko literaturo na kolidžu Hendrix v ZDA, leta 1978 pa se je preselil v Pariz. Leta 1977 je prejel nagrado za književnost Prix Fénéon, leta 1996 pa še akademsko nagrado Prix Amic. Danes je znan predvsem kot književnik, ki je skoval izraz “velika zamenjava”, kar je tudi naslov ene od njegovih knjig iz leta 2011. Leta 2012 je kandidiral na predsedniških volitvah, leta 2017 pa je ustanovil panevropsko gibanje Nacionalni svet za evropski odpor, ki se bori proti veliki demografski zamenjavi evropskega prebivalstva in proti “kolonizaciji” Evrope, ki naj bi bila posledica množičnih migracij iz Afrike in z Bližnjega vzhoda.
Ste mednarodno priznani pisatelj in prejemnik nagrad Prix Fénéon in Prix Amic. Kljub temu vas obkroža kontroverznost kot človeka, ki si je izmislil izraz “velika zamenjava”. Nam lahko poveste, kako ste prišli do tega izraza in kaj točno predstavlja?
Pred kratkim sem izvedel za besedo “chrononym”. To je izraz za imena specifičnih zgodovinskih obdobij, kot so na primer “velika kuga”, “velika vojna”, “velika depresija” in tako dalje. Ravno to pa je tudi “velika zamenjava”; chrononym oziroma poimenovanje za obdobje po tem, kar je po mojem mnenju predvsem v Zahodni Evropi najpomembnejši fenomen tega obdobja. Ta fenomen je množična zamenjava prebivalstva in kot posledica tega ogromna civilizacijska sprememba.
Ker ste začeli uporabljati izraz “velika zamenjava” in opozarjati na zastrašujoče demografske spremembe skozi zamenjavo prebivalstva v Evropi, so vas osrednji mediji označili za “teoretika zarote” in za “belskega supremacista”. Kako odgovarjate na takšne obtožbe?
Mediji imajo trapasto navado, da vsako vprašanje, za katerega menijo, da se ne sme vprašati, in vsako hipotezo, ki jo vidijo kot nadlogo lastnim interesom, označijo za teorijo zarote. Velika zamenjava žal nikakor ni le teorija in jaz nikjer ne namigujem, da gre za kakršnokoli zaroto. Lahko si le želimo, da bi bila velika zamenjava le teorija in ne grozljivo dejstvo. Prav tako si lahko le želimo, da je posledica zarote, ki se lahko vedno razkrinka, in ne mnogih veliko večjih mehanizmov, ki jih je precej teže ustaviti. Te mehanizme imenujem “globalno zamenjevanje” in to je, če hočete, teorija, kar pa velika zamenjava ni. Zamenjava je po mojem mnenju veliko gibanje sodobnih družb. Vse se zamenjuje: kamen z betonom, beton z ometom, omet s plastiko, Benetke z Benetkami v Las Vegasu, Las Vegas s kopijami v španskih puščavah, Pariz z mnogo varnejšim Parizom poleg Pekinga, literatura z novinarstvom, novinarstvo z informacijami, informacije z lažnimi novicami, resničen svet z umetnim svetom, namenjenim turistom, morske marine z morskimi letovišči, gore s smučišči, podeželske poti z uradnimi pohodniškimi potmi, črke s številkami, boga z znanostjo, ljudi z roboti, robote z ljudmi, ki imajo robotske funkcije, človeštvo s postčloveštvom, človeško vrsto z nediferencirano človeško snovjo.
Se pravi, da smo priča globalnemu zamenjevanju?
CAMUS: Drži. Globalno zamenjevanje po mojem mnenju ni le najbolj stvaren fenomen postmoderne sodobnosti, temveč je tudi najaktivnejša oblika sodobnega totalitarizma. Globalno zamenjevanje je sodobna tiranija, ki ne potrebuje diktature. Demokracija je ne moti, dokler jo lahko nadzoruje s pomočjo “informacij”. Njenemu nadzorovanju tega, kar Sloterdijk imenuje “človeški park”, pravim “davokracija”; urejevanje sveta iz Davosa, financ, bank, pokojninskih skladov, poslovnežev in na splošno popolnoma ekonomsko in numerično dojemanje politike, ali kot bi rekel mislec Alain Supiot “la gouvernance par les nombres”. Vladanje s številkami bi bilo drugo primerno ime, ki mu lahko dodamo še vladanje številk s številkami. Takšno stališče niti najmanj ne namiguje na zaroto, temveč na analizo strukture moči in upravljanja v posttaylorskem in postfordovskem svetu. Čeprav ne gre za misleca velikega dometa, je Taylor za zamenjevanje to, kar je Marx za marksizem. Njegov prerok in Lenin pa je Ford. Kar se tiče obtožb “belskega supremacizma”, nimajo nobenih temeljev v mojem pisanju in razmišljanju, zato niso vredne mojega odgovora.
DEMOKRACIJA: Kakšni so glavni cilji in interesi mednarodnih globalnih elit, ki so odgovorne za veliko zamenjavo ter podpirajo politiko odprtih meja v Evropi?
Že dolgo velja, da je glavni interes upravljavskih oblasti administracije človeškega parka upravljanje s poceni delovno silo. To je seveda res, vendar pa ni glavni razlog. Za davokracijo je najbolj pomembno takšno upravljanje, ki ustvarja vedno več potrošnikov. Davokracija predstavlja globalno potrošništvo sveta. Vse ekološke strategije so popolnoma nesmiselne, dokler se nočejo soočiti z največjo težavo Zemlje, z demografsko eksplozijo. Evropska ljudstva globoko v sebi to popolnoma razumejo in imajo v skladu s tem instinktivno zelo preudaren odnos do demografije. To je seveda anatema za davokracijo, ki hoče ljudstva z zmerno demografsko rastjo ali s preudarnim in postopnim nižanjem te rasti zamenjati z ljudstvi, za katera so značilne popolnoma nerazumne in eksplozivne demografske navade. Tu se seveda pojavlja ugovor, da ljudje, s katerimi nas želijo zamenjati, nimajo veliko denarja in so kot taki slabi potrošniki. Vendar pa takšni ugovori ne držijo vode, saj bodo ti ljudje kmalu imeli denar tistih, ki jih bodo zamenjali. Tako imenovani socialni transferji so pravzaprav rasni transferji. Prišleki bodo vedno potrebovali stanovanja, ceste, avte, šole, bolnišnice in žepnino za zapravljanje. To zapravljanje pa vodi v gnojenje zemlje, plastifikacijo, onesnaženje, uničenje pokrajine, spreminjanje oceanov v smetišča in v vzpostavitev globalnega “sluma” (umazane, prenaseljene in revne četrti, op. prev.) Globalno zamenjevanje ni le etnocid ali genocid skozi nadomestitev. Je tudi ekološki genocid.
Kako je napredoval proces velike zamenjave v Franciji po vaših ocenah in kako ga lahko ustavimo in izničimo?
Številke mi ne gredo najbolje. Vsekakor pa so šle stvari predaleč. Velika zamenjava je zločin proti človeštvu 21. stoletja. Ta proces lahko izničimo le, če se znebimo upravljavskih oblasti, ki ga vsiljujejo, in z dekolonizacijo Evrope skozi vrnitev kolonizatorjev v njihove lastne države, kar imenujemo remigracija.
Čeprav so osrednji mediji kritični do vaših pogledov, pa so bili ti množično sprejeti med evropskimi identitarnimi skupinami. Kako gledate na te skupine in gibanja?
Seveda simpatiziram z vsako nenasilno akcijo, ki spodbuja odpor domačinov in dekolonizacijo. Sam se nimam za identitarca ali za nacionalista, temveč za odpornika, disidenta, nasprotnika velike zamenjave in za antikolonialista.
Francija ima več mislecev in avtorjev, ki so imeli velik vpliv na identitarna gibanja in ki prav tako že od druge polovice prejšnjega stoletja med drugim opozarjajo na težave z migracijami in na proces demografske zamenjave prebivalstva. Gre večinoma za mislece, kot so Alain de Benoist, Guillaume Faye In Dominique Venner. Kakšno je vaše mnenje o njihovih delih in o miselni šoli nove desnice?
Kot sem že rekel, simpatiziram z vsakimi dejanji in pogledi, ki nas hočejo osvoboditi globalnega zamenjevanja. V skladu s tem razumem in spoštujem nekatera dela avtorjev, ki jih omenjate. Vendar pa oni niso del moje miselne druščine ali kulturnega okolja. Mnogo bližja so mi dela Tocquevilla, Marxa, Heideggerja, Bernanosa, Simone Weil, Güntherja Andersa, Zygmunta Baumana ali pa tistih, ki so nam bliže, npr. Jeana Vioulaca, Alaina Supiota, Oliviera Reya, Johanna Chapoutota itd. Da ne omenjam Frantza Fanona, ki je seveda veliki mislec neizogibnega uničenja vseh tradicionalnih struktur v procesu kolonizacije, ki ga vidimo tudi danes v kolonizirani Evropi.
Leta 2012 ste kandidirali na predsedniških volitvah, leta 2017 pa ste ustanovili Nacionalni svet evropskega odpora. Povejte nam kaj več o tem …
Sam sem najmanj primerna oseba za takšen način delovanja, vendar pa sem obupan. Prepričan sem, da je to, kar se danes dogaja v Evropi, eden najhujših zločinov v zgodovini človeštva. Zato preprosto moram narediti vse, kar je v moji moči, četudi to ni moj poklic. Mislim, da bi se morali vsi, ki nasprotujejo tej tragediji, združiti, zato se trudim pozivati ljudi, da se združijo proti temu, kar sam imenujem genocid skozi zamenjavo ali “genocide à l’homme”, genocid torej, ki ni le usmerjen proti človeku, temveč se izvaja s pomočjo človeka. To seveda velja za vse genocide, vendar pa je v tem genocidu človek tudi sredstvo, medtem ko so bila v drugih primerih sredstva različna orožja. Gre za genocid s pomočjo demografske poplave, genocid pod težo ljudi, genocid nediferencirane človeške snovi.
Kako bi ocenili zdajšnjo politično situacijo v Franciji?
Kot preizkus za davokracijo. Emmanuel Macron je popoln primer davokratskega upravitelja človeškega parka in lokalnega predstavnika globalnih davokratskih oblasti.
Kako gledate na množično gibanje rumenih jopičev, ki se je pojavilo v Franciji na velikih demonstracijah konec leta 2018?
Z mešanimi občutki, saj tam najdemo mnoge nasprotujoče si strani, ki pa se očitno le slabo zavedajo globalnega zamenjavanja in velike zamenjave. Poleg tega je ena njihovih glavnih zahtev odprava davka na ogljik, ki pa ga sam močno podpiram.
Hvala vam za intervju. Imate kakšno sporočilo za slovenske bralce?
Vsekakor imam sporočilo za slovenske bralce, enakega pa bi imel tudi za japonske, korejske ali ruske bralce. Za zdaj so vam bile prihranjene grozote velike zamenjave. Naredite vse, kar je v vaši moči, da se ji izognete, saj je pekel za ljudi, narodom pa prinaša smrt.
Avtor: Andrej Sekulović
Intervju je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
