Petr Hampl je sociolog, ki dela izven univerzitetnega okolja. Tako se pravzaprav vrača k prvotnemu namenu sociologije, ki naj bi pomagala vsakdanjim ljudem razumeti nekatere kontekste, ki jih sicer spregledajo. Danes to pomeni zoperstavljanje manipulacijam velikih medijev, pa tudi manipulacijam zgodb o teorijah zarote. Rojen je bil 22. Januarja, 1969, v Pragi. Je tudi izvršni direktor Češkega društva za civilizacijske študije in soustanovitelj Združenja prijateljev belih heteroseksualnih moških. Med leti 2010-2014 je bil predavatelj na ekonomski univerzi, zatem pa je od 2014 do 2016 delal na Karlovi univerzi v Pragi. Trenutno se preživlja s pisanjem in predavanjem, saj zaradi svojih politično nekorektnih stališč ni več dobrodošel na univerzah in v osrednjih medijih.
Kateri drugi avtorji so imeli največji vpliv na vas?
Najbolj me navdihuje kombinacija anglosaške in srednjeevropske misli. Kot vplive lahko omenim Karla R. Popperja, Charlesa W. Millsa, Petera Bergerja, Iva Možnýga in seveda Thomasa Luckmana. Spremljam tudi Slavoja Žižka. Njegove ideje mi sicer niso blizu, kljub temu pa cenim način na katerega se je bil sposoben uveljaviti v anglosaškem svetu.
Nam lahko na kratko predstavite svojo zadnjo knjigo Breached Enclosure: Why the West Is Being Defeated by Islam but Might Still Come Out Okay (Predrta ograda: Zakaj islam zmaguje nad Zahodom, vendar bo morda na koncu vse v redu)?
Knjiga odgovarja na tri ključna vprašanja. Zakaj se je Zahod prenehal braniti in se je brez odpora pustil islamizirati? Zakaj se je to v zadnjih desetletjih spremenilo? Še v 80ih letih prejšnjega stoletja je zahodna civilizacija nedvomno prevladovala v trku kultur. Zakaj obstaja velika razlika v odnosih med družbenimi razredi? In pa seveda, zakaj se elite tako čudno obnašajo? Konec koncev je skozi zgodovino vedno veljalo, da imajo tisti, ki imajo v neki družbi največ prednosti, tudi največjo motivacijo, da jo branijo. Danes pa so stvari ravno obratne. Tisti, ki imajo največ koristi od družbe, jo najbolj sovražijo.
Do kakšnih zaključkov ste prišli ob pisanju knjige?
Moj sklep je, da je ključna razlika med našo in prejšnjimi dobami sestava oblasti in finančne elite. Bili so časi, ko so vladajoči razred tvorili predvsem bojevniki. Zatem so ga predstavljali poslovneži. Danes pa ga tvorijo birokrati. V javni upravi, v korporacijah, v medijih, na univerzah in v cerkvah. Oni so prišli na vrh tako, da so bili najboljši v spletkarjenju pri tekmovanju za moč in v ustrežljivosti, laskanju in manipuliranju svojih nadrejenih. Pri tem so se izogibali odprtih konflikotov in privabljanju pozornosti. Za to je potrebna kombinacija visoke inteligence, spletkarjenja in strahopetnosti. Močne osebnosti so preprosto izrinjene. Poglejte kakšni ljudje danes vodijo Evropsko komisijo. Kdo je na oblasti v Nemčiji in v Franciji. Isti tip ljudi prav tako danes vodi največje korporacije in medijske hiše. Le kako lahko takšni ljudje branijo svojo civilizacijo?
Torej se današnje »elite« močno razlikujejo od prejšnjih vladajočih razredov?
Vse to je razvidno iz nedavnih dogodkov v ZDA in drugje. Bili so časi, ko so tisti, ki so hoteli postati elita tekmovali v dvobojih z meči, danes pa tekmujejo v tem kdo lahko najbolje poljubi čevlje črnih gangsterjev. To je nova aristokracija.
Zahod se sooča z veliko nevarnostjo v obliki islamizacije in množičnih migracij, vendar pa se osrednji mediji in današnje »elite« pretvarjajo kot, da temu ni tako. Kako to spremeniti?
Tudi o tem pišem v knjigi. Moramo ustaviti mehanizme, ki ustvarjajo transnacionalno elito, ki je popolnoma ločena od državljanov posameznih narodov in obenem patetična in strahopetna. Zlomiti je treba multinacionalne korporacije in vrniti gospodarstvo na lokalno in nacionalno stopnjo. Tudi politično moč je treba vrniti na nacionalno stopnjo in obnoviti promocijo nacionalne kulture. Vsaka država mora imeti svojo obrambo in nadzor nad svojimi mejami. Brez tega bo naša civilizacija izginila, kot danes izginja avtohtono ljudstvo in kultura Združenega kraljestva, Švedske in drugih držav. Nevarnost, da nas bo doletela usoda ameriških Indijancev je zelo visoka.
Kdaj in v kakšnih okoliščinah ste sami prvič opazili to veliko nevarnost?
Doživel sem to, kar so doživeli mnogi moje generacije. V 90ih letih smo bili navdušeni nad nenadzorovanim globalnim prostim trgom. Vendar pa je postajalo vse bolj jasno, da se svet ni obnašal tako kot je predvidela liberalna ekonomija. Namesto obogatitve je prišlo do revščine in do postopnega zatona. Odločilnega pomena pa so bili predvsem valovi migrantov in agresivno obnašanje muslimanskih skupnosti v Evropi. Očitno je, da se zahodne družbe temu niso sposobne zoperstaviti. Evropejci se pomikajo v smeri kolektivnega samomora. Če hočemo ohraniti naša življenja in svoboščine, se moramo vrniti k domoljubju ali nacionalizmu. Za nacionalizem pa potrebujemo močno nacionalno državo z močno vlogo v ekonomiji.
Kako gledate na razlike med državami, ki so se po drugi svetovni vojni znašle pod komunizmom in zahodnimi demokracijami, ki so bile pod vplivom ameriškega liberalizma?
To je pogosta tema. Zakaj se naše države tako močno razlikujejo od držav z zelo podobnimi ekonomskimi in političnimi ureditvami, ki ležijo zahodno od nas. Mislim, da ne gre le za izkušnjo totalitarizma, saj imajo to sedaj tudi na zahodu. Gre za generacijsko razliko. Imamo močne generacije delovne starosti, vzgojene v vzdušju domoljubja in spoštovanja do dela in tradicionalne družine. Pomislite, kakšna bi bila ameriška družba, če bi se v njej kar naenkrat pojavilo na desetine milijonov ljudi iz generacije Johna Waynea, ki bi bili v svojih produktivnih letih. Kako bi gledali na feminizem? Kako bi se odzvali na homoseksualne in pedofilske parade ponosa? Kaj bi imeli za povedati gibanju Črna življenja štejejo?
Danes veljajo vsa mnenja, ki so kritična do islama in migracij za politično nekorektna. Ste imeli zaradi tega kdaj težave?
Do pred nekaj leti sem bil predavatelj na univerzi, prav tako so me objavljali osrednji mediji, tudi tisti zelo liberalni. Sedaj me ni več ne v medijih ne na univerzah. Nekaj časa sem delal v tovarni, trenutno pa sem v svobodnem poklicu. Preživljam se s pisanjem knjig in predavanjem. Včasih pride do kakšnih težav, kot na primer, da lastnikom predavalnic grozijo aktivisti Češke piratske stranke. Vendar pa to ni nič v primerjavi s tem, kar se dogaja na zahodu.
Obstajajo na Češkem kakšni zakoni proti t.i. »sovražnemu« govoru?
Tudi to je povezano z medgeneracijskimi razlikami. Čeprav imamo zakone o sovražnem govoru, jih tožilci in sodniki starejši od 50 let izvajajo precej razumno. Veliko težavo predstavlja predvsem prihajajoča generacija aktivistov, uradnikov in sodnikov. Mnogi med njimi so opravljali prakso v tujini, kjer jih je izurila Sorosova Fundacija za odprto družbo, ki ji hočejo dokazati zvestobo, da bi dobili zaposlitev v tujini. Pred kratkim je bil mladenič obsojen na šest let zapora samo zaradi dveh besed na spletu.
Kako komentirate zaostrovanje odnosov med V4 državami in Brusljem?
Spor je logičen in nujen. Srednjeevropske države so plodna tla za zahodne korporacije, in so bolj izkoriščane kot je bila katerakoli kolonija. To omogoča kombinacija izobražene, zelo učinkovite delavne sile in in popolne nadvlade tujega lastništva.
Tu pa nastane težava. Nobena globalna korporacija se ne more ustaviti na določeni stopnji dobička. Menadžerji morajo poročati o rasti vsako četrtletje. Zato morajo vedno bolj ožemati hčerinska podjetja v majhnih državah. To pa je že preseglo vse meje vzdržljivosti. Tako je prišlo do logičnega konflikta interesov. Ljudje v teh državah potrebujejo olajšave, korporacije pa morajo pomnožiti dobičke.
Torej gre za več navzkrižnih interesov?
Ne gre le za vprašanje enega zakona, ali bo npr. Madžarska branila duševno stanje svojih otrok. Prav tako ne gre le za migracije. To so samo posamezna bojišča. Odvija se boj za porazdelitev politične moči in nadaljnjega ekonomskega razvoja.
Ta boj se odraža tudi znotraj teh držav. Oblikoval se je sloj, ki pripada, ali pa hoče pripadati, globalni eliti, pa čeprav v podrejenem položaju. Njegovi pripadniki hočejo biti neka vrsta nadzornikov večinskega prebivalstva. Gre za korporacijske vodje, urbane intelektualce, medijske uslužbence in tako dalje. Obstaja oster spopad med tem slojem in nižjim razredom.
Ste soustanovitelj društva Belega heteroseksualnega ponosa. Povejte nam kaj več o tem.
Gre bolj za šalo. Z nekaj prijatelji smo se odločili ustanoviti združenje za tiste, ki so člani zaščitene manjšine. Naši sestanki so šaljivi, spijemo veliko piva, vendar pa imamo včasih tudi predavanja kakšnih pomembnih politikov ali znanstvenikov. Zgodi se tudi, da pride kakšna feministka, ki doživi živčni zlom, kar je prav tako zabavno. Danes je to težje kot nekoč, je pa še vedno možno.
Torej so tudi na tem področju razlike med zahodno in vzhodno Evropo?
To je povezano z že omenjenimi spremembami med našo državo in zahodom. Na Češkem lahko, na primer, pravodosna ministrica – ljubka ženska in doktorica prava – reče: »Moški me nadlegujejo že celo življenje, upam, da se bo to nadaljevalo«. Takšna izjava bi bila drugje nepredstavljiva. Vendar pa lahko ta splošna svoboda izgine z našo generacijo, če ne bo prišlo do radikalnih sprememb.
Bo do teh sprememb prišlo?
Tega ne vem. Sem pa v svoji knjigi ponazoril, da je sprememba danes nemogoča v večini držav, saj je nova aristokracija – finančni vladajoči razred, ki ima moč – preveč močna. Nikoli prej v zgodovini ni nobenemu vladajočemu razredu uspelo pridobiti toliko moči. Vendar pa v knjigi ponazorim tudi, da se situacija spreminja. Nova aristokracija ima močna samo-destruktivna nagnjenja in postopoma izničuje lastno moč. Prej ali kasnej bomo dosegli točko, ko bo prišlo do upora.
Podnaslov vaše knjige je »Zakaj islam zmaguje nad Zahodom, vendar bo morda na koncu vse v redu«. Kakšnih načel naj se držimo, če hočemo, da bo na koncu res »vse v redu«?
To me pogosto sprašujejo. Lahko je govoriti, kaj bi morali storiti predsedniki in vlade, težje pa je reči kaj naj naredijo običajni ljudje z omejenimi zmožnostmi. Obstajajo tri načela.
Prvič, delajte na sebi. Izobražujte se, fizično trenirajte, naučite se organizirati dogodke, povezujte se.
Drugič, bodite vztrajni. Zavedajte se, da se bo moč nove aristokracije sčasoma sesula in da bodo takrat možne stvari, ki danes niso.
Tretjič, ustvarite strukture, ki vam bodo omogočile preživeti tudi gospodarsko recesijo. Naučite se praktične veščine, izboljšajte samozadostne zmožnosti, imejte neposredne stike s kmeti, itd.
Naj vas ne bo strah radikalnih sprememb. Nadaljevanje trenutnih trendov bo vodilo v islamizacijo in zamenjavo evropskih narodov. Vse kar nas lahko iztiri iz te poti je dobro.
Za konec nam povejte kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Pripravljam »učbenik« o logičnem razmišljanju in temeljih metodičnega razmišljanja, ki bo precej preprost, upam, da tudi zabaven, in namenjen običajnim ljudem.
Gre za eno izmed ključnih bojišč, na katerem se bo odločala prihodnost naših narodov. Globalna nova aristokracija je pripravljena in precej dobro izobražena. Kaj pa ljudstvo? Se bo pojavil samozavesten družbeni sloj, ki bo razumel svoje interese in se bo obnašal kolikor toliko racionalno? Ali drhal, obsedena s teorijami zarot. Drhali še nikoli v zgodovini ni bila zmožna uspešne revolucije.
Če hočemo rešiti naš svet, potrebujemo pametne in izobražene nižje razrede, kar pa zgodovinsko gledano ni nenavadno. V 19. stoletju so delavski razredi preučevali dela težja od teh, ki jih najdemo danes v večini filozofskih oddelkov. George Washington in drugi ameriški zemljoposestniki njegovega časa so bili bolj izobraženi od angleških lordov. O čeških husitih se je govorilo, da preprosta kmečka ženska bolje pozna biblijo od rimskega škofa. K temu se moramo vrniti.
V tem pogledu bo nekdo, ki uči otroke iz revnih družin metodičnega razmišljanja in matematike, storil več od nekoga, ki demonstrira na mestnem trgu.
Avtor: Andrej Sekulović
Intervju je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
