Na češkem veleposlaništvu v Maroku naj bi v preteklosti prihajalo do prodajanja vizumov. Korupcija omogoča migracije. To koristi muslimanskim državam, ki hočejo večji vpliv v Evropi. Nedavni škandal v Bruslju le vrh ledene gore?
V prvem mesecu novega leta smo bili priča napadu alžirskega migranta na pariški železniški postaji Gare du Nord, ko je v jutranjih urah prometne konice alžirski migrant z ostrim predmetom napadel in zabodel šest ljudi, med drugim tudi policista. Severnoafriški migranti predstavljajo velik delež migrantov v Evropi, so pa migracije sredstvo za širjenje islamizacije po Evropi, in za širjenje vpliva nekaterih severnoafriških in bližnjevzhodnih držav na naši stari celini. Pri tem gre poleg terorizma ali »demografskega« boja za prevlado tudi za nezakonite posle, med katerimi so mamila, orožje ali pranje denarja. Pred kratkim je bila razkrita v Bruslju afera o podkupovanju trenutnih in bivših uradnikov Evropske unije, ki naj bi v zameno za visoke vsote bankovcev iz Katarja in tudi Maroka, v evropskem »hramu demokracije« skrbeli za interese teh držav. Med drugim naj bi bila njihova naloga širiti pozitivno sliko Katarja in Maroka ter vplivati na razne EU ustanove, tudi na to, da bi Evropska unija ukinila vizume za omenjeni dve državi. Ob tem se mnogi sprašujejo, če ni šlo pri tem škandalu samo za vrh ledene gore.
Prodaja schengenskih vizumov
Anonimen vir, ki zaradi lastne varnosti ne želi razkriti svojega imena, je pa v preteklosti služboval v tujini, je z nami spregovoril o tem kako naj bi bila Češka vmešana v prodajo schengenskih vizumov v Maroku, posredoval pa nam je iz prve roke prejete informacije iz vrst maroških tajnih varnostnih služb, od pripadnika maroške enote za boj proti trgovini z mamilom, ki je kasneje pobegnil v ZDA, in od pripadnika maroških carinskih služb. Poleg tega smo preko njega prejeli tudi informacije od diplomatke in bivše uslužbenke češkega veleposlaništva v Maroku, ki je bila leta 2019 odpuščena, ker naj ne bi hotela podpisati vizumov, ki naj bi jih za vsoto štiri tisoč evrov »po kosu« Čehi prodajali Maročanom. Šlo naj bi za ljudi, ki sami z vsem svojim imetjem ne bi premogli tolikšne vsote za vizum, naš vir pa nam je povedal, da denar velikokrat prihaja iz Evrope, saj naj bi tem ljudem njihov prihod na območje Evropske unije plačevale Soroseve Fundacije za odprto družbo. V omenjenem primeru nakupa petih viz, migranti, ki so bili pripeljani na veleposlaništvo, po besedah našega vira, niso znali ne francosko, ne angleško, temveč le berbersko, kot namen potovanja v Prago pa naj bi navedli kar razgovor s češkim predsednikom. Prav tako naj sploh ne bi vedeli na katerem veleposlaništvu se nahajajo. Vendar pa naj bi, vsaj v tistem obdobju, okoli leta 2019, ravno češko veleposlaništvo veljalo za najbolj »skorumpirano«, nam je še povedal naš vir.
Prikrivanje nezakonitih poslov?
Maročani, ki naj bi bili izbrani, da s kupljenim vizumom pridejo v Evropo, kjer naj bi bili potem vpleteni v razne nezakonite posle, seveda ne ostanejo na Češkem, temveč gredo naprej v Francijo in na Zahod. Ko omenjena uslužbenka češkega veleposlaništva ni hotela podpisati petih vizumov, je bila nemudoma odpoklicana. Kot nam je zaupal naš vir je tovrstno trgovanje z vizami precej razširjeno, domnevno tudi v Iranu in drugih državah. Vendar naj bi v tem primeru uslužbenko, ki ni želela sodelovati in je kasneje o teh nezakonitih dejavnostih tudi spregovorila, poklical celo takratni češki predsednik vlade Andrej Babiš, ki ji je dal vedeti, da ne verjame njenim trditvam. Zaradi tega, ker se je umešal celo premier, lahko domnevamo, da je šlo za kakšno sila pomembno zadevo in ne le za prodajo vizumov. Glede na to, da Češka proizvaja precejšnje količine orožja, bi šlo lahko morda tudi za povezave z nezakonito preprodajo orožja, ki naj bi potekala skozi Maroko v druge afriške države. Takratni premier Babiš naj bi tudi sicer veliko posloval v Maroku s svojim podjetjem Agrofert še v času pred padcem železne zavese, njegovo premoženje pa naj bi večinoma izhajalo ravno iz te severnoafriške dežele. Ker naj bi imel tudi danes velike interese v tej državi, je zato morda hotel za vsako ceno preprečiti, da tovrstne informacije pridejo na dan. Nad »neposlušno« uslužbenko so poslali tudi komisijo, potem ko ta ni našla nič spornega, pa naj bi poslali še psihologinjo, ki pa je imela oceno njenega stanja že vnaprej pripravljeno, češ da je nesposobna. Tako so jo lahko odstranili iz službe in poskusili utišati. Naš vir trdi, da je češki policiji »prepovedano«, da to zadevo še naprej raziskuje.
Odlikovanje za omogočanje migracij?
Lahko se spomnimo, da je bilo ravno v tem obdobju veliko tudi nezakonitih migrantov iz Maroka. Njihova pot se je začela tako, da so z letalom prišli do Beograda, saj so lažje vstopili na področje Srbije, pri čemer se je treba vprašati, kakšna je bila pri tem vloga takratne srbske veleposlanice v Maroku, Sladjane Price, ki je pred odhodom iz položaja prejela leta 2020 celo najvišje kraljevsko odlikovanje za uspešno sodelovanje med državama. Je prejela odlikovanje pravzaprav zaradi tega, ker je pomagala pro prevažanju migrantov v Evropo? Srbija je sicer zaradi drugačnega viznega režima postala v času migrantske krize odskočna deska za migracije v Evropsko unijo, zaradi česar je ob koncu prejšnjega leta tudi napovedala uskladitev svojega vizumskega režima s pravili Evropske unije. Je pa nekaj let pred tem od kralja podobno odlikovanje prejela tudi takratna češka veleposlanica Michaela Fronkova. Morda zaradi podobnih prikritih razlogov? Trgovanje z vizami pa naj bi se nadaljevalo tudi pod njenim naslednikom, veleposlanikom Viktorjem Lorencom. Tako Srbi kot Čehi so medtem imenovali nova veleposlanika, s čimer naj bi tudi ustavili tovrstne nelegalne dejavnosti.
Maroko kot vrata Afrike
Leta 2018 sta bili dve dekleti iz Danske in Norveške zverinsko ubiti v Maroku, ko sta se odpravili na pohodniški izlet. Storilca so kmalu prijeli, saj je eden pozabil osebno izkaznico na kraju zločina, drugi pa se je sprehajal po mestu z nožem, ki ga je uporabil pri tem gnusnem dejanju. Maroške oblasti močno trepetajo pred tovrstnimi zločini, ki njihovo državo kažejo v slabi luči, saj se hočejo v očeh Zahoda kazati kot bolj »demokratične«, da bi tako dobile večji vpliv, njihova država pa bi prevzela vlogo vrat v Afriko, torej da bi trgovanje večinoma potekalo skozi Maroko. Po drugi strani hočejo tudi več vpliva v Evropi, kar dosegajo tudi s spodbujanjem migracij in utrjevanjem islama na naši celini. Naš vir nam je povedal, da jim pri tem pomagajo tudi posamezniki, ki naj bi s kupljenimi vizami prihajali v Evropo. Od tega, da so nekateri služili kot prenašalci denarja, drugi pa so naj bi bili vpleteni celo v terorizem ali v širjenje islama. Naš vir in bivša uslužbenka veleposlaništva sta o teh nezakonitih dejavnostih pisala češkemu zunanjemu ministrstvu, ministru samemu in drugim pristojnim ustanovam, vendar do kakšnih resnejših preiskav ni prišlo. Odziva ni bilo tudi, ko sta o tem obvestila pristojne ustanove Evropske unije, med drugim tudi predsednici Evropske komisije Ursuli Von Der Leyen in visokemu predstavniku za zunanjo politiko EU, Josephu Borellu. Očitno tudi bruseljski uradniki nočejo ogrožati trgovanja in odnosov z Marokom, medtem ko gre pri nedavnemu škandalu v Bruslju najverjetneje le za vrh ledene gore korupcije in pohlepa bruseljskih uradnikov in predstavnikov, ki so zavoljo polnjenja lastnih žepov pripravljeni pomagati širiti vpliv in interese tujih muslimanskih držav na evropskih tleh.
Informacije glede tega nam je posredoval vir, ki je podatke pridobil od maroških tajnih služb ter od maroškega carinika in od bivšega pripadnika enote za boj proti mamilom. Povedal nam je, da naj bi bila prodaja vizumov precej razširjena, v primeru Češke pa naj bi bil vpleten celo bivši premier. Ljudje, ki so prihajali po vizume, naj bi bili popolnoma neizobraženi in naj sploh ne bi točno vedeli na katerem veleposlaništvu so se znašli. Ko enkrat pridejo v Evropo, gredo večinoma v Francijo. Denar za vizume, ki naj bi stali štiri tisoč evrov »po kosu«, pa naj bi prispevale tudi Fundacije za odprto družbo Georgea Sorosa, ki se zavzema za odprte meje in za novo globalistično multikulturno ureditev. Po drugi strani si Maroko prizadeva, da bi imel čim večji vpliv v Evropi, tako kot Katar in druge muslimanske države, kar razkriva tudi nedaven škandal glede podkupovanja uradnikov Evropske unije.
Medijski molk
Naš vir nam je zaupal, da je skupaj s češko diplomatko, ki naj bi bila odpuščena iz veleposlaništva, ker ni hotela sodelovati pri tovrstnih dejavnostih, o tem pisal in obvestil tako Frontex, kot visoke češke in bruseljske uradnike. Obvestiti je poskušal tudi kraljevo pisarno maroškega kralja. Vendar pa ni bilo odziva, na Češkem pa so skoraj vsi mediji prav tako o tem molčali. Trdi, da je to tudi zato, ker ni le Maroko tisti, ki si želi dobrih odnosov z Evropsko unijo, da bi lahko postal nekako most med Evropo in Afriko, predvsem na področju trgovanja, temveč tudi Evropska unija zaradi raznih poslov ne želi zaostritve odnosov s to državo. Prav tako je opozoril na to, da je bivši češki premier Babiš, ki naj bi bil prav tako vpleten, blizu francoskemu predsedniku Macronu ter da naj bi po njegovih informacijah sodelovali tudi podkupljeni francoski cariniki, ki pomagajo omogočati prihod teh ljudi v Francijo. Zaradi tega se tudi v Franciji ne govori o tem, saj naj bi bilo vse to povezano tudi z drugimi pomembnimi posli. Trgovina med Evropsko unijo in Marokom naj bi se v zadnjih letih kar potrojila, zaradi česar nikomur ne odgovarja razkritje teh podatkov. Sicer naj bi na začetku vladalo med novinarji iz različnih evropskih držav precejšnje zanimanje za celotno zgodbo, vendar pa je le-to kasneje čudežno »presahnilo«, kot da bi šlo za ukaze od zgoraj, da se te stvari ne smejo priti v javnost.
Maroko v očeh Zahoda
Maroko si ravno zato, da bi postal predvsem v trgovskem pogledu »vrata v Afriko«, prizadeva olepšavati svojo podobo v očeh Zahoda in se predstavljati kot čim bolj demokratična država. Nekdanji maroški kralj je bil Hasan II., oče sedanjega kralja Mohameda VI., ki naj bi včasih na lastno ljudstvo streljal kar iz helikopterja, danes pa v maroški prestolnici Rabatu stoji njegov mavzolej, v katerem muslimanski hodža nenehno bere Koran in mu poje slavo. Za njegovega sina, Mohameda VI., se je zdelo, da bo bolj demokratičen. Sprva naj bi se zavzemal tudi za enakovrednost žensk, vendar pa so tovrstne načrte preprečili »ekstremisti« v vladi. Maroški kralj naj bi bil sicer eden najbogatejših ljudi na svetu, saj mu pripada ena tretjina vsega maroškega premoženja. Prav tako naj bi svojim ljudem pustil, da še posebej služijo s preprodajo hašiša in s podobnimi nezakonitimi dejavnostmi v Evropi in drugje.
Podpiranje migracij v Evropo
Kot je bilo rečeno, naj bi bili med »sponzorji« Maročanov, ki kupujejo vizume, Sorosevi nevladniki, ki jim zaradi lastnih interesov odgovarjajo množične migracije. Maročani, ki prihajajo v Evropo, pa so velikokrat poslani tudi, da širijo islam in stopnjujejo islamizacijo Evrope. Globalistom, kot je Soros, odgovarja tako ustvarjanje novega sveta brez meja, kot tudi stopnjevanje kulturnih in verskih konfliktov v evropskih družbah, saj zatem kažejo s prstom na Evropejce, češ da so »rasisti« in da je potrebno zaostriti zakonodajo o sovražnem govoru, če želimo ohraniti »odprto družbo«. Tako po eni strani uvažajo v Evropo migrante in uničujejo etnične razlike, ki jih je potrebno premostiti pri ustanavljanju globalne odprte družbe, kaotično stanje pa ustvarja izgovore za stopnjevanje prikrite tiranije. Dejstvo, da hoče Maroko zavoljo islamizacije pošiljati svoje ljudi v druge države, pa se razkriva tudi v tem, da naj bi ponekod celo plačeval za vzdrževanje veleposlaništva Malija, revne afriške muslimanske države. Maroko je prav tako v Parizu financiral izgradnjo nove mošeje, namenjene posebej Maročanom, da jim ne bi bilo treba hoditi v »alžirsko« mošejo. Čeprav ostaja odprto vprašanje ali si bodo zaradi različnih interesov kdaj v prihodnosti prišli navzkriž svetovljanski globalisti in muslimanski voditelji, se zdi, da trenutno kar dobro sodelujejo pri uničevanju Evrope.
Vmešana tajna policija
Eden od glavnih organizatorjev migracij iz Maroka v Evropo, tudi po balkanski poti, naj bi bil pripadnik tajne vojaške policije Abderrahman Badraoui. V preteklosti naj bi bil že vsaj trikrat zaprt, vendar mu je vsakič na prostost pomagal oče, ki prebiva v kraljevi palači. Prejšnje leto naj bi bil zaprt ravno zaradi goljufanja z vizumi. Tesno naj bi bil povezan tudi z Rusi, saj naj bi bil zadolžen za odnose z nekdanjimi državami železne zavese. Vodil naj bi nelegalne posle z ruskim podzemljem, večkrat pa je obiskal Češko. Šlo naj bi predvsem za mamila, saj je Maroko eden od večjih pridelovalcev hašiša, ter za kupovanje orožja, ki zatem potuje na afriško celino. V tej zgodbi se Badraoui pojavi kot oseba, ki naj bi pripeljal na češko veleposlaništvo ljudi, ki so potrebovali schengenske vize, celo vse potrebne obrazce naj bi izpolnil namesto njih. Kupovanje petih viz, ki smo ga opisali v prejšnjem delu, naj bi bilo tako povsem organizirano. Ljudi, ki jih je pripeljal, pa morajo zatem v Evropi, kot je bilo že opisano, opravljati določene »službe«.
Preprečevanje škandala
Naš vir nam je povedal tudi, da je od bivšega pripadnika maroške enote za boj proti mamilom zvedel, da naj bi, v času, ko je bil sam na tem območju, maroške vojaške in varnostne službe mejo s Španijo branile samo od enajste ure zvečer do druge ure zjutraj. Maroko naj bi spodbujal tudi nezakonite migracije v španski enklavi na severni obali Afrike, Ceuto in Mellilo. Podobno kot je to počel beloruski predsednik Lukašenko, ko je omogočal migrantom, da preko Belorusije nezakonito prestopajo poljsko mejo, naj bi maroške tajne službe podpirale vdore iz Centralne Afrike v omenjeni enklavi, in zatem v Španijo in Evropo. Spomnimo se, prejšnje leto je v poletnih mesecih več tisoč migrantov poskušalo nasilno vstopiti v španski enklavi. Po podatkih našega vira lahko za tovrstnimi poskusi stojijo maroške državne službe. Celotna zgodba je danes še toliko bolj pomembna v luči škandala v Bruslju, kjer se Maroko le omenja, v središču pa je Katar. Po podatkih našega vira naj bi bilo obratno, vendar pa visoki predstavniki Evropske unije nočejo ogrožati trgovskih odnosov z Marokom, ki naj bi sicer na veliko podkupoval. Zato se o tem ne sme poročati.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
