Na srečanju v Bruslju so se voditelji posvetili znova vprašanju nezakonitih migracij, ki se je spet znašlo v ospredju. Čeprav se o njen ne govori več, se zdi da migrantska kriza še vedno traja, saj se je Evropa lansko leto soočala z rekordnim številom migrantov po letu 2016.
V Bruslju je prejšnji teden potekal Vrh Evropske unije, kjer so voditelji in voditeljice držav članic med drugim, poleg gospodarske krize in vojne v Ukrajini, razpravljali tudi o vprašanju nezakonitih migracij. Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex namreč opozarja, da je bilo število nezakonitih prehodov meja Evropske unije lansko leto najvišje od leta 2016. Močno pa se je povečalo tudi število prosilcev za azil. Zaradi tega so države članice na srečanju v Bruslju napovedale strožjo migrantsko politiko, se pa razhajajo pri udejanjanju in celo definiranju le-te. Eno od vprašanj ostaja, če bi bilo treba nameniti sredstva Evropske unije za izgradnjo ograj. Še nedavno so namreč v Bruslju večinoma zavračali tovrstno omejevanje migracij. Mnogi pa so obsojali države, ki so že na začetku migrantske krize leta 2015 zavzele trdno stališče proti nezakonitim migracijam. No, na nedavnem vrhu so obravnavali predvsem ukrepe, ki bi jih bilo mogoče takoj sprejeti.
Novi ukrepi za preprečevanje nezakonitih migracij?
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju za javnost povedala, da se bodo v prihodnosti osredotočali predvsem na dva projekta za omejevanje nezakonitih migracij, eden od njiju pa naj bi vključeval paket mobilne in fiksne infrastrukture na mejah. Glede možne izgradnje zidu, oziroma ograj, je bila bolj skopa z besedami, je pa povedala, da so za to na voljo nacionalna sredstva, ki jih države članice lahko uporabijo za tisto, kar se jim zdi najbolj nujno, tu pa so tudi dvostranski prispevki in na koncu tudi evropska sredstva. Omenjena mobilna in fiksna infrastruktura, ki bo vključevala med drugim opazovalne stolpe, nadzorne kamere in vozila za patroliranje ob mejah. Drugi projekt, o katerem je bilo manj govora, pa bo namenjen obravnavi migrantov na mejah, ki mora biti po besedah von der Leyenove »na vseh zunanjih mejah enak«. Prav tako so voditelji držav članic na srečanju govorili o medsebojnem priznavanju odločb o zavrnitvi migrantov, kar naj bi omogočilo hitrejše vračanje v države izvora. Stopnja vračanja migrantov je bila do sedaj precej nizka. O samem izvajanju ukrepov in o njihovem izpolnjevanju pa bodo voditelji znova spregovorili konec marca na rednem zasedanju.
Majhna zmaga Italije
Med zbranimi voditelji naj bi si po poročanju nekaterih medijev majhno zmago izborila premierka Italije Giorgia Meloni, saj naj bi ravno ona najbolj prizadevala, da se znova spregovori o migracijah, kot o enem izmed ključnih problemov Evropske unije potem, ko se je vodstvo le-te posvečalo v zadnjih letih predvsem pandemiji in zatem vojni v Ukrajini. »Migracije so evropski problem in zahtevajo evropski odziv. Po mojem mnenju to zavedanje korenito spremeni pristop do migrantske politike«, je dejala Melonijeva. Italija je sicer pred kratkim sprejela obvezen pravilnik obnašanja za ladje, ki rešujejo migrante na Sredozemlju, njena premierka pa si prizadeva, da bi bila podobna pravila sprejeta tudi na ravni Evropske unije. Zaradi omenjenega pravilnika se je sicer Italija že soočala z očitki iz strani komisarke Sveta Evrope za človekove pravice, Dunje Mijatović, ki je zaskrbljena zaradi te odločitve, češ da bi lahko omejevala nevladnike in humanitarce pri reševanju migrantov. Očitki so bili namenjeni v pismu italijanskemu notranjemu ministru Matteu Piantedosiu, ki pa se je na njih odzval z besedami, da odločba o nevladnih plovilih nikakor ne krši mednarodnega prava: »Način delovanja nevladnikov ne spada v okvir, ki ga predvidevajo mednarodne konvencije za reševanje na morju, obenem pa lahko zagotavlja tihotapcem ljudi varno in takojšnje reševanje celo blizu izhodiščne točke njihovega potovanja«.
Rekordno število prosilcev za azil
Ker je bilo v lanskem letu zabeleženih kar 330.000 nezakonitih prehodov zunanjih meja Evropske unije in vloženih 924.000 prošenj za azil – gre za 64-odstotno in 46-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2021, – so nekateri voditelji, zbrani v Bruslju, opozorili na povišanje prošenj za azil med državljani držav, kot so Turčija, Bangladeš, Maroko, Fruzija, Egipt in Peru, ki veljajo za varne države. Seveda pa danes mnogi poskušajo relativizirati koncept »varne države« in »beguncev«. Če je bilo nekoč jasno, da se oba pojma nanašata na vojno, danes nekateri trdijo, da obstajajo »klimatski begunci« in da so tudi tisti, ki »bežijo« pred lakoto begunci, in morajo biti kot takšni obravnavani. Prav tako se v različnih državah razlikuje koncept »varne izvorne države«, zaradi česar je bilo na srečanju govora o tem, da je treba ustvariti enoten spisek »varnih držav tretjega sveta«. Evropska komisija je ocenila, da je bilo lani več kot 61 odstotkov prošenj za azil oddanih iz strani državljanov, ki pravzaprav ne potrebujejo mednarodne zaščite. Po drugi strani se zdi, da je Evropska unija precej nesposobna pri vračanju zavrnjenih prosilcev v njihove države, saj naj bi jih bilo vrnjenih samo okoli 21 odstotkov.
Avstrijski kancler nezadovoljen
Navkljub sprejetim odločitvam, pa je bil s srečanjem nezadovoljen avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je celo zagrozil, da bo Avstrija blokirala skupno deklaracijo o azilni politiki, ki naj bi jo podprli vsi voditelji, zbrani na srečanju. Za nemški medij Die Welt je namreč dejal: »Če ne bo jasne in nedvoumne predanosti, da se okrepi zaščita zunanje meje in omogoči potrebna finančna sredstva iz blagajne EU, Avstrija ne bo mogla podpreti končne deklaracije Evropskega sveta«. Dodal je, da pri tem Avstrijo podpirajo tudi Danska, Litva, Latvija, Estonija, Slovaška, Malta in Grčija, ki so skupaj z Nehammerjem podpisale deklaracijo, ki zahteva bolj konkretno in jasneje določeno podporo Evropske komisije, vključujoč sredstva in večjo angažiranost Frontexa. »Veliko drugih držav članic se strinja z nami, da je azilni sistem slab. Zato smo to skrb izrazili v skupnem pismo predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen«, je še dejal avstrijski kancler.
Trenutni azilni sistem ne deluje
V omenjenem skupnem pismu podpisane članice izražajo svoje skrbi o tem, da je »trenutni azilni sistem pokvarjen in da imajo od njega korist predvsem tihotapci z ljudmi, ki izkoriščajo nesrečo žensk, moških in otrok«. Podpisane članice zahtevajo »čim hitrejši napredek na področju evropskega pakta o migracijah in azilu, revizijo schengenskega mejnega pravilnika in sporazum o zakonodajnih projektih, ki naslavljajo situacijo z migracijami«. Zahtevajo pa tudi boljše sodelovanje na področju deportacijskih postopkov med Evropo in izvornimi državami migrantov. Kot je bilo že povedano, je zelo malo zavrnjenih prosilcev za azil, ki so dejansko vrnjeni v svoje države. Deloma zaradi slabega ukrepanja nekaterih držav članic in deloma zaradi tega, ker jih njihove države nočejo sprejeti nazaj. Zato je osem držav, ki so se podpisale pod pismo, mnenja, da je treba z vizumsko politiko prisiliti te države, da sprejmejo nazaj svoje državljane, vendar pa je bila vsaj do sedaj Evropska unija zadržana pri sprejemanju takšnih ukrepov. Avstrijski kancler je sicer pod precejšnjih pritiskom zaradi navala migrantov in rekordnega števila prosilcev za azil, s katerim se je Avstrija soočala v letu 2022. Ker se Avstrijcem zdi, da se njegova stranka ni dovolj odločno spopadla s temi težavami, so začeli dobivati večjo podporo njegovi tekmeci iz vrst Svobodnjakov.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
