Novi vodja Škotske nacionalne stranke in prvi minister Škotske je potomec migrantov in musliman. Hkrati je podpornik legalizacije splava in istospolnih porok. Tudi drugje po Evropi je na vodilnih položajih vse več tujcev.
Velika demografska zamenjava avtohtonega evropskega prebivalstva s prišleki iz tretjega sveta prihaja na tleh stare celine vse bolj do izraza ne le v demografski sestavi zahodnoevropskih mest in splošnega prebivalstva, temveč tudi na področju državnih in političnih ustanov. Med političnimi predstavniki evropskih držav najdemo vse več pripadnikov etničnih manjšin, ob tem pa se je treba vprašati, kako to vpliva na etnokulturo avtohtonega prebivalstva. Potomci priseljencev in pripadniki etničnih manjšin bodo ne glede na svoje besede o demokratičnosti in zastopanju »ljudstva« večinoma zastopali interese svojih etničnih skupin ali manjšin na splošno. Prav tako bodo že zaradi osebnih okoliščin večinoma podporniki multikulturalizma in politike odprtih meja, čeprav obstajajo tudi izjeme. Zato tovrstne spremembe prinašajo negativne posledice za avtohtono prebivalstvo, ki mu grozi demografski in kulturni zaton. Nedavno smo bili takšnemu primeru priča na Škotskem, kjer so prvič v zgodovini dobili premierja, ki ne le da ni Škot, temveč ni niti Evropejec. Gre za novega voditelja najmočnejše tamkajšnje stranke Škotske nacionalne stranke, ki je ob izvolitvi na vrh stranke nasledil tudi stolček premierja oziroma prvega ministra Škotske.
Velika Britanija nima več britanskih voditeljev
Na Britanskem otočju prihaja velika zamenjava močno do izraza. Predsednik vlade Združenega kraljestva je potomec indijskih migrantov Rishi Sunak, ki je podobno kot novi škotski prvi minister na položaj prišel tako, da je nasledil od Liz Truss, ki je po odstopu Borisa Johnsona postala voditeljica konservativne stranke, in s tem tudi nova premierka. Vendar pa je s položaja kmalu odstopila, za novega voditelja stranke in predsednika vlade pa je bil izbran Rishi Sunak. Tudi irsko vlado ta čas vodi premier Leo Vardakar, ki je po očetu indijskih korenin. Njegov oče se je iz Indije priselil na Britansko otočje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sedaj pa je podobna usoda doletela tudi Škotsko, katere novi premier ali prvi minister je 37-letni Humza Yousaf, sin pakistanskih priseljencev in musliman. Yousaf je na položaj prišel tako kot Sunak, in sicer je bil izvoljen za novega vodjo Škotske nacionalne stranke, potem ko je dotedanja voditeljica stranke in premierka Nicola Sturgeon odstopila. Yousaf je bil na vrh bolj socialnodemokratsko naravnane stranke, ki si prizadeva za škotsko neodvisnost, izvoljen na internih strankarskih volitvah v drugem krogu, ko je prejel 52,1 odstotka glasov. Tako kot v primeru Sunaka tudi Yousafa ni izvolilo ljudstvo neposredno, temveč so ga za voditelja in s tem tudi prvega ministra izvolili strankarski kolegi.
Muslimanski premier liberalnih nazorov
Humza Yousaf, ki je kot prvi minister prisegel v sherwaniju, tipičnem južnoazijskem in pakistanskem oblačilu, je obljubil, da si bo na svojem položaju prizadeval za nov referendum o neodvisnosti in za škotsko neodvisnost »za vsako ceno«. Morebiti se je ob tem treba vprašati, koliko je škotska neodvisnost sploh še smiselna, če vodi državo tujec, ki bo izvajal politiko uvažanja migrantov. Kaj pomeni neodvisnost na papirju, če bo avtohtono škotsko prebivalstvo postalo manjšina v lastni domovini? V svojem nagovoru ob tem, ko je bil izbran za prvega ministra, je namreč Yousaf poudaril, da je treba slaviti migrante, ki naj bi veliko »doprinesli« Škotski, zahvalil pa se je tudi svojim starim staršem, ki so pred šestdesetimi leti prišli na Škotsko. Yousaf ima precej liberalne nazore, ki so značilni tudi za njegovo stranko. Njegovi muslimanski rojaki iz Pakistana bi se verjetno precej razburjali ob tem, da podpira kontroverzno novo škotsko zakonodajo, ki bo omogočala državljanom, da laže spremenijo spol. To zakonodajo je sicer škotski parlament sprejel, blokirala pa jo je vlada Združenega kraljestva. No, Yousaf je med drugim obljubil tudi, da bo omenjeno zakonodajo le sprejel. Že ko je vstopil v tekmo za vodjo stranke in premierja, je Yousaf tudi obljubil, da bo legaliziral splav iz kateregakoli razloga vse do rojstva. Splav je namreč ta čas na Škotskem nezakonit, razen v posebnih primerih, ki jih določa zakonodaja. Novi prvi minister hoče to spremeniti tako, da bo splav »na voljo« brez posebnih razlogov. Prav tako je Yousaf naznanil, da bo legaliziral spolno selektiven splav. Gre za primere, ko se za splav odločijo družine, ki si želijo otroka enega ali drugega spola. Čeprav se je leta 2014 vzdržal glasovanja glede uveljavljanja istospolnih porok v škotskem parlamentu, je sedaj Yousaf napovedal, da je tudi podpornik homoseksualnih porok. Gre torej za potomca migrantov, ki je popolnoma usklajen z liberalnimi nazori, vsaj ko gre za prihodnost Škotske.
»Na Škotskem preveč belcev na visokih položajih«
Humza Yousaf se je v preteklosti javno pritoževal, da je na Škotskem preveč belcev na vodilnih položajih. Glede na to, da spadajo Škoti v družino belih evropskih narodov, se je ob tem treba vprašati, ali je primerno, da Škotsko vodi nekdo, ki je mnenja, da njeni avtohtoni prebivalci ne smejo biti na vodilnih položajih v lastni državi. Verjetno se Yousaf ne pritožuje nad tem, da v Pakistanu vodilne položaje zasedajo Pakistanci. Vendar pa je očitno za migrante in liberalce postalo samoumevno, da je Evropa za vsakogar in da Evropejca opredeljujejo le njegovi dokumenti. Tako lahko vsakdo postane Evropejec, medtem ko sta Afrika in Azija še vedno celini tamkajšnjega domorodnega prebivalstva. Svojo protibelsko tirado je sicer Yousaf imel leta 2020 v luči protestov zaradi smrti mamilarja in kriminalca Georgea Floyda v ZDA. Takrat je kot škotski pravosodni minister v parlamentu jezno našteval vse vodilne položaje, ki jih zasedajo belci. »Večino višjih položajev na Škotskem zasedajo skoraj izključno ljudje, ki so beli,« se je razburjal in nadaljeval s posameznimi primeri, kot so predsednik, sodni uradnik, generalni odvetnik v pravosodnem ministrstvu ter glavni zdravnik, glavna medicinska sestra in glavni svetovalec za socialno delo na zdravstvenem ministrstvu. »Skoraj vsak sindikat v tej državi vodijo belci. V škotski vladi so vsi generalni direktorji belci. Vsi predsedniki vseh javnih organov so belci,« je še dodal.
V Evropi med ministri vse več tujcev
Tako se je na čelu Škotske znašel nekdo, ki zna biti očitno precej sovražen do Škotov. Sicer pa Britansko otočje ni edinstven primer tega, da tujci prihajajo na pomembne državne položaje. Bošnjaška begunka iz Tuzle Alma Zadić je v Avstriji ministrica za pravosodje od leta 2020. Prihaja iz stranke Zelenih in je podpornica množičnih migracij. Na Nizozemskem je ministrica za pravosodje in varnost Dilan Yeşilgöz-Zegerius, ki prihaja iz Turčije in je kurdskega izvora. Na španskem ministrstvu za enakost – gre za dejanski naziv ministrstva, ne za kakšno izposojenko iz Orwellovega romana 1984 – je generalna direktorica za enakost obravnavanja in etnorasno raznolikost Rita Bosaho iz Španske Gvineje, ki je v Afriki. V Franciji je v Macronovi vladi ministrica za kulturo Rima Abdul Malak iz Libanona. Nemški minister za prehrano in kmetijstvo je Cem Özdemir, član Zelenih, turškega izvora. Gre za nekaj primerov, ki odražajo resničnost velike zamenjave in dejstvo, da evropski narodi izgubljajo nadzor nad svojimi državami, ki jih vse bolj odkrito vodijo »domači« globalisti in ljudje tujega izvora.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
