Italijo preplavljajo množice migrantov. Predsednica vlade Giorgia Meloni krivi nevladne organizacije, ki migrante pobirajo po Sredozemskem morju. Upokojeni italijanski general svari, da so v tihotapljenje migrantov iz Afrike vmešani ruski plačanci, in poziva k vojaški intervenciji.
Migracijski trendi iz prejšnjega leta, ko smo se v Evropi znova začeli približevati številu migrantov, kakršnega pomnimo iz t. i. migrantske krize leta 2015, se nadaljujejo. Na udaru je predvsem naša soseda Italija, kjer zadnje uradne statistike glede migracij napovedujejo, da bo letošnje leto preseglo rekorde v prihodu migrantov in da bo prišlekov celo več kot leta 2016. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva je v prvih treh mesecih letošnjega leta na italijanske obale prispelo kar 26.927 migrantov, medtem ko jih je za primerjavo v istem obdobju leta 2016 prispelo 18.777. Kot v prejšnjih letih na množične migracije vpliva tudi vreme, saj se ob prihodu toplejših pomladnih mesecev vse več migrantov odloča za tvegano morsko pot čez Sredozemlje v Evropo. Leta 2016 je v Italijo prispelo 181.436 migrantov, kakor kaže zdaj, pa se lahko zgodi, da bodo letos množične migracije v Italijo presegle to število. Čeprav je v času »migrantske krize« največ migrantov prispelo leta 2015, ko jih je na obale stare celine prišlo več kot milijon, je Italija z zgoraj navedenim številom dosegla vrhunec krize leta 2016.
Migracijski trendi se zvišujejo
Če primerjamo letošnje število prihodov v prvih treh mesecih z lanskim številom v približno istem obdobju, nam postane jasno, da se je Italija znašla pred resno težavo. V prvi četrtini leta 2022 je v Italijo prispelo 6.543 migrantov. Za primerjavo, leta 2021 jih je prišlo 6.334 in leta 2020, na kar je sicer vplivala tudi pandemija, 1.553. Trendi množičnih migracij se tako postopoma višajo, navedene primerjave pa kažejo, da je letos v Italijo prišlo več migrantov, kot jih je prišlo skupaj v istem obdobju v zadnjih petih letih. Leta 2019 jih v tem obdobju sploh ni bilo, leta 2018 pa jih je prišlo 6.296. Ob tem se mnogi sprašujejo, kakšni bodo ukrepi zdajšnje italijanske konservativne vlade pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je bila v precejšnji meri izvoljena prav zaradi migracijskega vprašanja, s katerim se sooča Italija.
Premierka Giorgia Meloni svarila pred dejavnostmi nevladnikov
Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je v italijanskem parlamentu nedavno izjavila, da »množične migracije škodijo tistim, ki imajo pravico do mednarodne zaščite, vendar pa je ne dobijo, saj so kvote polne zaradi tistih, ki pridejo nezakonito«. Dodala je, da so migranti, ki prihajajo s pomočjo tihotapcev, nenehno v nevarnosti, saj se njihova potovanja velikokrat končajo z brodolomom. »Meje Italije so meje Evrope,« je poudarila. Melonijeva se je v preteklosti posvetila tudi problematiki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z »reševanjem« in uvažanjem migrantov na evropska tla. V lanskem intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera je opozorila, da določeni nevladniki, ki na morju »rešujejo« migrante, predstavljajo eno od gonlinih sil za nezakonite migracije in da pomagajo tihotapcem migrantov. »Mislim, da resen narod tega ne more trpeti,« je takrat dejala. »Pristopi nekaterih nevladnikov temeljijo predvsem na ideoloških dejavnostih in nimajo veliko opraviti z mednarodnimi zakoni o reševanju na morju, ampak so sami po sebi bliže interesom tihotapcev,« je poudarila.
Papež Frančišek podpira nevladnike
Po drugi strani je papež Frančišek, ki je že v preteklosti razburjal z izrazito migrantskoljubnimi izjavami, znova podprl in spodbudil dejavnosti nevladnikov, in to v času, ko se pojavlja vse več kritik glede vloge nevladnih organizacij pri stopnjevanju nezakonitih migracij in celo tihotapljenja ljudi. 22. marca je papež namreč sprejel člane organizacije, ki se predstavlja kot platforma civilne družbe, z imenom Mediterranea Saving Humans ali Sredozemsko reševanje ljudi, ki je bila ustanovljena leta 2018 v Italiji in naj bi se ukvarjala s spremljanjem in reševanjem tistih, ki jim grozi, da jih bo doletela smrt v Sredozemskem morju. Skupina, ki jo je papež Frančišek sprejel, upravlja s petdeset let staro reševalno ladjo Mare Jonio, s katero pobira izgubljene migrante na morju in jih vozi v Italijo. Gre za organizacijo, ki je del mreže popularnih gibanj po svetu, ki jo sponzorira papež. Člani te skupine so se na obisku zahvalili papežu Frančišku za njegovo vodstvo in smernice pri vprašanju migrantov in beguncev. Sicer je bil prvi obisk papeža Frančiška zunaj Rima leta 2013 prav obisk otoka Lampedusa, kjer je največ nezakonitih migrantov. Takrat je obiskal migrante, pridržane v tamkajšnjem begunskem centru, in položil v morje venec v spomin vsem, ki so umrli na poti v Evropo. Obisk nevladnikov se je pri papežu končal tako, da mu je umetnik iz Palerma poklonil sliko svetega Erazma, »ribiča ljudi«, na kateri svetnik nosi rešilni jopič in drži v rokah dve vesli. Skupina, ki jo je papež tako naklonjeno sprejel, se ta čas na Siciliji sooča s preiskavo glede petindvajsetih migrantov, ki jih je na morju pobrala z danskega naftnega tankerja, za kar naj bi bila prejela 135.000 dolarjev, in jih izkrcala v nekem pristanišču na Siciliji. No, tako nevladniki kot tudi dansko podjetje, ki je lastnik tankerja, trdijo, da omenjena vsota ni bila podkupnina za prevzem migrantov, temveč donacija podjetja v zahvalo za pomoč nevladni organizaciji.
Upokojeni italijanski general: Ruski plačanci vpleteni v tihotapljenje migrantov
Kot vemo, obstaja več vzrokov za katastrofalne množične migracije, ki preplavljajo Evropo. V zvezi s krizo, s katero se sooča Italija, se je oglasil upokojeni italijanski general Carlo Jean in Evropsko unijo pozval, da naj v Severni Afriki obračuna z ruskimi plačanci iz skupine Wagner, ki naj bi z zmedo, ki jo povzročajo v tem delu sveta, pripomogli k povečevanju migracij v Evropo. »Brigada Wagner je vpletena v vse mogoče čudne aktivnosti v Afriki, od rudarjenja do podkupnin pri prodaji ruskega orožja, pa tudi pri nezakoniti prodaji lesa. Tu pa sta še dve najdonosnejši dejavnosti, tihotapljenje mamil in ljudi. Najemniška skupina Wagner je vsekakor vpletena v tihotapljenje migrantov, verjetno prek tamkajšnjih lokalnih uradnikov,« je upokojeni general Jean izjavil za italijanski časopis Il Giornale. Po njegovem mnenju so lokalne oblasti in vlade v Afriki postale preveč popustljive v soočanju s plemenskimi skupinami, ki služijo s tihotapljenjem migrantov, kar preprečuje Evropejcem, da bi dosegli učinkovit dogovor glede ustavljanja nezakonitih migracij. General Jean vidi rešitev le v vojaški intervenciji: »Potrebna bi bila obsežna intervencija, ki bi v Afriki lahko stabilizirala vlade in regije.« Dodal je, da so potrebne ostre metode, ki vključujejo okupacijo in krepitev vlad v Severni Afriki. »Morali bi delovati kot Wagner,« meni general in ob tem opozarja, da če Evropa ni pripravljena vojaško posredovati, se mora sprijazniti s tem, da bo postala »mešana celina«. Sicer pa Jean ni edini, ki je prepričan, da je za nove valove migrantov odgovorna skupina Wagner. Že pred njim je italijanski zunanji minister Antonio Tajani za vzpon nezakonitih migracij krivil ruske plačance: »Imamo namige, da so zelo dejavni in da sodelujejo s tihotapskimi tolpami in paravojskami, ki hočejo tihotapiti migrante.« Njegove poglede deli tudi italijanski obrambni minister Guido Crosetto, ki je mnenja, da je v nezanemarljivi meri pojav številčnejših migracij z afriških obal del strategije hibridnega vojskovanja plačancev. Spomnimo se, da je na podoben način v preteklosti beloruski predsednik Lukašenko pošiljal nezakonite migrante na poljske meje.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
