Zagovorniki migracij trdijo, da bodo z njimi rešili evropski demografski problem. Temu močno nasprotuje madžarski premier Orbán, ki pravi, da je treba rešitev iskati v družinskih vrednotah in višanju rodnosti domačega prebivalstva.
Zaradi dogodkov v Afganistanu postajajo migracije znova osrednja tema evropske javnosti. Vprašanje množičnih migracij povzroča vse večjo polarizacijo evropske politike. Medtem ko mnogi opozarjajo, da migracije resno ogrožajo evropsko kulturo in obstoj njenih narodov, zagovorniki migracij trdijo, da so te nujne zaradi starajočega se prebivalstva in nizke rodnosti v Evropi. Uvoz migrantov naj bi reševal evropsko gospodarstvo, trdijo.
Nadomestne migracije
Organizacija združenih narodov je že leta 2000 napovedala, da bo v naslednjih petdesetih letih Evropa doživela zaton prebivalstva, kot rešitev pa je predlagala tako imenovane nadomestne migracije, uvoz prebivalstva iz manj razvitih delov sveta torej, ki bi zapolnil »luknjo« v upadajočem številu prebivalstva Evrope. Takšno stališče zagovarja tudi »filantrop« in zaščitnik migrantov George Soros, ki je v eni svojih knjig zapisal: »Zaradi starajočega se prebivalstva so migracije gospodarska nujnost,« in dodal: »Kot prototip odprtih svetovnih družb mora Evropa pozdraviti migracije in vključevanje novih članov.« Novi člani so seveda migranti, iz njegovih besed pa je jasno, da globalistične elite dojemajo evropsko celino kot glavni subjekt svojega multikulturnega eksperimenta, kot »prototip«, prvi model Sorosove odprte družbe. Pri migrantih kot »gospodarski nujnosti« gre za značilno neoliberalno dojemanje družbe, ki postavlja v središče ekonomijo, hkrati pa zanika vse etnokulturne dejavnike. Takšni rešitvi in stališču pa se je pred kratkim odločno uprl madžarski predsednik vlade Viktor Orbán, ki zagovarja veliko bolj zdravo in smotrno alternativo, takšno, ki ne bo povzročila degradacije evropskih narodov.
Orbán ostro proti migracijam
Viktor Orbán se je udeležil letošnjega Blejskega strateškega foruma, na katerem je gostoval na panelu voditeljev »Prihodnost Evrope – Stati in obstati«, kjer je jasno razložil svoje stališče do množičnih migracij. Čeprav naj bi se na panelu voditelji pogovarjali o raznovrstnih vprašanjih, so množične migracije in morebiten nov migrantski val iz Afganistana kmalu postali glavna tema živahne razprave. Sprožil jo je predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, ki je v svojem uvodnem govoru med drugim negodoval nad skupno izjavo notranjih ministrov držav članic EU, v kateri se jih je večina dan prej opredelila proti brezglavemu sprejemanju afganistanskih migrantov. Sassoli je bil mnenja, da bi morale članice Evropske unije pokazati več solidarnosti z begunci iz Afganistana. Na to sta se med razpravo odzvala najprej grški premier Kyriakos Mitsotakis in slovenski premier Janez Janša ter poudarila, da si nikakor ne želita ponovitve katastrofalne migrantske krize iz leta 2015. Zatem se je oglasil še madžarski premier Orbán in opozoril na dejstvo, da se je že takrat prvi uprl množičnim migracijam in zavaroval meje svoje domovine. Rekel je tudi, da bi morala imeti vsaka država sama pravico odločiti se, ali želi sprejeti migrante. Zelo oster pa je bil tudi glede tega, da množične migracije nikakor niso rešitev za demografski problem.
Zviševanje rodnosti skozi družinske vrednote
Madžarski premier je rekel, da se bo njegova država pri reševanju demografskega vprašanja namesto na množične migracije osredotočala raje na krščanske družinske vrednote. »Kar potrebujemo, niso prišleki, ki bi nadomestili naše prebivalstvo, ki prebiva tukaj, saj gre pri tem za samo matematični pristop. Če povabimo sem tujce zunaj Evrope, bo to spremenilo kulturno identiteto Evrope,« je rekel in nadaljeval: »Nekatere države izbirajo takšno pot, vendar pa Madžarske ni med njimi. Nočemo spremeniti kulturne identitete naše države, zato ne sprejemamo migracij kot rešitve za demografsko politiko ali za demografske izzive.« Viktor Orbán je v želji zvišanja rodnosti že leta 2019 sprejel več do družine prijaznih političnih odločitev, ki so bile usmerjene predvsem v podpiranje in spodbujanje materinstva. Pod novo zakonodajo ženskam, ki imajo štiri ali več otrok, ni treba več plačevati dohodnine. Prav tako je vlada ženskam pod štiridesetim letom starosti, ki se prvič poročajo, omogočila nepovratna posojila, če družina dobi tri otroke. Zakonodaja je vključevala tudi odlog in postopno izničitev študentskih dolgov za ženske, ki imajo otroke, dopust za stare starše in podporo družinam pri kupovanju družinske hiše ali avtomobila. Katalin Novák, madžarska ministrica za družinske zadeve, je za spletni portal Breitbart London dejala, da je družini prijazna zakonodaja obrodila sadove. »Zadnje demografske številke govorijo zase, število porok je najvišje v zadnjih štiridesetih letih, stopnja rodnosti pa v zadnjih dvajsetih letih, medtem ko nismo imeli tako nizkega števila ločitev v zadnjih šestih desetletjih.« Stopnja rodnosti se je od leta 2019, ko je bila zakonodaja sprejeta, v enem letu, do 2020, zvišala z 1,49 na 1,56.
Zgodovinske izkušnje
David Sassoli je Orbánu v razpravi na Blejskem strateškem forumu poskušal soliti pamet, tako da se je skliceval na nekakšne nejasne zgodovinske vzporednice z Rimskim imperijem, vendar pa se Orbán ni dal. Odgovoril je, da imajo Madžari ter baltske in druge države, ki so se v preteklosti soočale z islamsko agresijo in so jih muslimani v določenih obdobjih tudi zasedli, v tem pogledu bolj prikladne zgodovinske izkušnje. Ogrski kralji in vojskovodje so bili skozi zgodovino v prvih linijah boja proti invazijam in vojnim pohodom Osmanskega cesarstva, ki je njihovo domovino tudi okupiralo v 16. in 17. stoletju. Prav tako je Sassolijevo sklicevanje na Rimski imperij glede na to, da gre za človeka, ki očitno podpira multikulturalizem, morda malce zgrešeno, saj se začetek zatona tega mogočnega imperija nekako ujema tudi s tem, da so se na prestolu pojavili cesarji tujega izvora iz rimskih provinc, med drugim je takšen cesar Karakala iz dinastije Sever, ki je bila predvsem berberskih, libijskih in sirskih korenin, dodelil pravico vsem ljudstvom in prebivalcem na območju imperija, da postanejo rimski državljani. Kasneje pa je vplivalo tudi to, da je bilo na položajih znotraj vojske vse več tujcev z zasedenih območij. Z drugimi besedami, tudi multikulturalizem je povzročil padec Rima. Zgodovinske izkušnje boja proti islamizaciji pa so po Orbánovem mnenju pomembne predvsem zato, ker so, kot pravi, ti, ki množično prihajajo, vsi muslimani ter »spreminjajo sestavo naše celine in predstavljajo izziv za našo kulturno krščansko dediščino«. V nasprotju z bruseljskimi globalisti in liberalci, ki jih skrbi predvsem blaginja nekega abstraktnega »človeštva« in gospodarska rast, se Orbán neomajno zavzema za ohranitev evropske kulture in identitete.
Primer Francije
Če pogledamo po Zahodni Evropi, nam postane jasno, zakaj Orbán ostro nasprotuje pretežno muslimanskim množičnim migracijam. Ena od držav, ki se soočajo s katastrofalno politiko odpiranja vrat muslimanom, je nedvomno Francija. Glede na anketo, ki je bila opravljena med 19. in 26. julijem, že 39 odstotkov prebivalstva Francije meni, da bo islam postal najbolj razširjena veroizpoved v Franciji. Med »francoskimi« muslimani jih je tega mnenja kar 55 odstotkov, med katoličani pa 44 odstotkov. Kar 72 odstotkov vprašanih Francozov pa skrbi, da bo, če islam postane prevladujoča religija, Francija izgubila svojo zgodovinsko identiteto. Poročilo centra Pew Research iz leta 2020 napoveduje rast muslimanskega prebivalstva s 5,7 milijona na 13,2 milijona do leta 2050, če se bodo zdajšnji migrantski trendi nadaljevali. To bi pomenilo, da bodo muslimani predstavljali skoraj eno petino prebivalstva Francije.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija