Konec meseca se bo v Glasgowu začela konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah. Svojo navzočnost na protestih je že napovedala skrajna podnebna skupina Extinction Rebellion. Demonstracije in konferenca bodo v prihodnosti znova ohromile javni promet in gospodarstvo.
Konferenca Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah leta 2021, znana tudi kot COP26, je 26. tovrstno združenje, ki bo potekalo od 31. oktobra do 12. novembra ter gostilo veliko število mednarodnih voditeljev med vsemi 25.000 udeleženci. Pritegnilo pa bo tudi veliko število podnebnih protestnikov, ki bodo pod znanim imenom Extinction Rebellion (ER) znova pozivali politike, naj uslišijo njihove predloge za »preprečitev ekološkega kolapsa«. Skupina »Upor proti izumrtju« je znana po tem, da svoje zahteve na ulicah izraža, s tem da več dni neprestano protestira, najraje na cestah, tako da na tem območju za kar nekaj časa ohromi javni promet. Med podnebnimi protestniki je velika večina »old-school« in sodobnejših hipijem podobnih posameznikov, ki so večinoma upokojenci ali brezposelni in svoj prosti čas s protesti radi uporabijo, da grenijo življenje običajnim ljudem, ki hodijo v službo. Povrh vsega podpirajo ukrepe, ki bi močno ogrozili delavski razred in mnoga druga delovna mesta, saj bi bilo veliko število panog prepovedanih, ker naj bi – predvsem na Zahodu – čezmerno onesnaževale okolje. Trditev je sicer popoln absurd, ki pa ni očiten množicam sledilcev podnebnemu kultu in njegovim »klimatskim dogmam«, ki večinoma cilja na dandanes brezciljne mlade. To se dogaja tudi v Sloveniji z vsakoletnimi septembrskimi protesti »Mladi za podnebno pravičnost«, kjer jih strašijo, da je njihova prihodnost zaradi domnevnih podnebnih sprememb negotova, zraven pa jim skrito ponujajo levičarsko ideologijo, to pa večina sprejme.
Zahteve skupine Extinction Rebellion na COP26
Skupina je že napovedala, da še ugotavlja, na kakšen način bodo na prihajajoči konferenci izpeljali svojo akcijo. ER se je oklicala za nenasilno, vendar državljansko nepokorno skupino, ki pa ji vandaliziranje ni tuje, saj so na mnogih protestih po poslopjih škropili barvo in na fasadah puščali svoja sporočila, angleški kraljici pa napovedali vojno. Po besedah svojih predstavnikov priznavajo, da jim pri ustavljanju podnebne krize ni uspelo zagotoviti »sočutnega in funkcionalnega odziva«. »Ekoborci« bodo na politike poskusili pritisniti, da bodo zmanjšali izločanje emisij do leta 2025, izpuste toplogrednih plinov spustili na ničlo, in prepričati vlade, naj razglasijo podnebni »alarm«. Zahteve so zelo ambiciozne in bi v tako kratkem času zahtevale radikalne spremembe v družbi; letalski prevozi bi bili močno omejeni, iz prehranjevanja bi morali popolnoma izločiti mesne in mlečne izdelke, potreben pa bi bil množičen preskok na obnovljivo energijo. Prav zadnji ukrep pa je eden glavnih krivcev za nastalo energetsko krizo, COP26 pa bo, ironično, zasedal prav v tem obdobju, za katerega so pravzaprav krivi prav oni. Nadomeščanje poceni, vendar učinkovitih fosilnih goriv z nezanesljivimi »zelenimi« proizvajalci energije je eden glavnih razlogov za nastalo krizo. Cene plina so v Evropi od septembra narasle za 130 odstotkov, v primerjavi s prejšnjim letom pa so kar osemkrat višje. »Ta cenovni šok je v zdajšnjem stanju nepričakovana kriza,« je pred nekaj tedni dejal visoki predstavnik EU za energijo Kadri Simson. »Takojšnja prednostna naloga bi morala biti ublažitev socialnih posledic in zaščita ranljivih gospodinjstev,« je še dodal Simson, česar pa na prihajajoči konferenci zagotovo ne bodo obravnavali.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
