Leto 2021 predvsem zaznamuje pandemija kitajskega virusa. Slovenija je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. V preteklem letu je bilo po Evropi veliko naravnih katastrof, tem pa je sledila podnebna konferenca. Migracije in ideologija LGBT kljub pandemiji niso pojenjale.
V leto 2021 smo v EU predvsem vstopili z zaskrbljenostjo zaradi novega koronavirusa, ki po svetu pustoši že drugo leto. Zaradi epidemije so bile po evropskih državah glavne teme pogovorov o »lockdownu«, samoizolaciji, nošenju mask in predvsem cepivih, ki so prinesla evropska digitalna covidna potrdila. Mnogi Evropejci tako z negotovostjo zrejo v prihodnost stare celine zaradi vseh posledic in ukrepov, ki jih je povzročil kitajski virus.
Slovensko predsedovanje
Kljub krizi, ki jo je v EU povzročila pandemija, pa je Slovenija že drugič prevzela vajeti pri vodenju Sveta Evropske unije. Temu je predsedovala od 1. julija do 31. decembra. Slovensko predsedstvo je bilo četrto v času pandemije. Poleg predsedovanja se je moralo ukvarjati še z razmerami na poljsko-beloruski meji, umikom iz Afganistana in pretečo migrantsko krizo, rastjo cen energije in nekaterih drugih izdelkov ter z napetostmi med Rusijo in Ukrajino v zadnjem času. Velik napredek je bil po besedah predsednika vlade Janeza Janše dosežen pri oblikovanju evropske zdravstvene unije in krepitvi kibernetske odpornosti.
Naravne katastrofe in COP26
Julij in avgust so v EU zaznamovale naravne katastrofe, ki so v obliki rušilnih poplav v Nemčiji ter uničujočih požarov predvsem v Grčiji in drugih sredozemskih državah povzročile veliko gmotno škodo. Poleg katastrof je potrebno omeniti tudi evropsko solidarnost, ko so mnoge države po Evropi priskočile na pomoč prizadetim članicam. Stvari pa so postale manj solidarne in prijateljske, ko so levičarji sklicali Konferenco ZN o podnebnih spremembah (COP26), na kateri so prej omenjenim katastrofam pripisali napačne vzroke, za rešitve pa predlagali nekonstruktivne zamisli o »zeleni energiji«, ki se je že večkrat – tudi letos – izkazala za nezanesljivo. »Podnebni ukrepi«, kot jim pravijo, zadevajo le zahodne države, zaradi njih pa so delo izgubili milijoni Evropejcev; Kitajske in drugih neevropskih držav kot največjih onesnaževalk pa se »Zeleni« niso niti dotaknili.
Kultura »woke« in množične migracije
Kot skupnost »naprednih« držav tudi letos ne moremo mimo mazohizma, ki kljub pandemiji ne počiva in Evropo ogroža v obliki vsiljevanja kulture »woke« in množičnih migracij. Tako je marca evropski parlament na pobudo francoskega poslanca Pierra Karleskinda kot odziv na nazadovanje pravic osebam LGBTIQ v nekaterih državah EU, zlasti na Poljskem in Madžarskem, celotno EU razglasil za »območje svobode LGBTIQ«. Tu velja tudi omeniti pravi spor med EU in Poljsko, ko je slednja Unijo obtožila federalizma in poseganja v ustavo ter s tem v suverenost članice. »Zbujena« ideologija je letos močno udarila po britanskih univerzah, kjer so po vsej državi obsojali zgodovino države kot »preveč belo in moško«, hkrati pa svoje študente pozivali k prostituciji. Število ilegalnih prehodov čez morje v EU je letos skokovito naraslo in preseglo vse meje. V VB so letos v enem mesecu zabeležili več prehodov kot v vsem letu 2020, zaradi hibridne vojne pa se je pot migrantom odprla tudi na vzhodu. Prav tako je zaradi Bidnovega umika ameriških vojakov grozil množični val iz Afganistana. Množične migracije za seboj puščajo številne žrtve; letos je na Dunaju zaradi migrantskega nasilja umrla 13-letna deklica.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v Demokraciji
