Evropska ljudska stranka znova v koalicijo s socialisti in liberalci? Janez Janša opozarja, da SDS ne bo del takšne koalicije. Konservativci in liberalci se potegujejo za tretje mesto v evropskem parlamentu. V Franciji predčasne volitve, v Belgiji odstopil premier.
Evropske volitve so za nami, prebivalci držav članic so izrazili, česa si želijo v prihodnosti. Sedaj se oblikujejo nova sodelovanja in sklepajo nova zavezništva. Evropska unija se obrača bolj v desno, odgovor na vprašanje, ali bodo konservativne politične sile izpolnile pričakovanja svojih volivcev, pa bo prišel v naslednjih mesecih in letih. Vsekakor se za Evropo začenja novo poglavje. Sprejemajo se ključne odločitve o tem, kdo bo zasedel vodilne položaje v evropskih ustanovah in nadaljeval delo evropskega parlamenta. Med 16. in 19. julijem bo v Strasbourgu potekalo prvo plenarno zasedanje novega zakonodajnega obdobja. Pred tem zasedanjem bodo na podlagi skupnih usmeritev in političnih prepričanj novoizvoljeni poslanci in poslanke oblikovali politične skupine. Na zasedanju bosta med drugim izvoljena novi predsednik in podpredsednik evropskega parlamenta, prav tako bo določeno število poslancev v posameznih parlamentarnih odborih. Kasneje bodo poslanci izvolili novega predsednika Evropske komisije in ocenili kandidate za komisarje. Novo Evropsko komisijo bo moral potrditi parlament.
Evropska ljudska stranka znova bolj v levo?
Čeprav sta veliko zmago na teh volitvah dosegli konservativni evropski stranki Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID), je takoj po volitvah Ursula von der Leyen izjavila, da je za Evropsko ljudsko stranko (EPP), glavno zmagovalko teh volitev, prvi korak, da se znova poveže s tistimi, s katerimi je bila EPP v koaliciji zadnjih pet let. Po njenem mnenju naj bi takšna platforma »dobro funkcionirala« in bila zanesljiva. »Zato bo moj prvi korak, da se povežem s Socialisti in demokrati (SD) ter s Prenovimo Evropo (Renew Europe),« je dejala dosedanja predsednica Evropske komisije. Analitiki tudi sicer napovedujejo, da se bo Evropska ljudska stranka, čeprav naj bi bila konservativna, znova povezovala z liberalci in levičarji. Prejšnji teden je prvak SDS, zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji, ki je tudi članica Evropske ljudske stranke, Janez Janša v intervjuju na Radiu Ognjišče komentiral izide evropskih volitev in usmeritve parlamenta po volitvah. Med drugim so ga vprašali o tem, ali obstajajo možnosti, da bi SDS prestopila v politično skupino Evropskih konservativcev in reformistov. Janša je poudaril, da Slovenska demokratska stranka dosedanje koalicije v evropskem parlamentu ne podpira, saj verjame, da bo v prihajajočih letih treba drugače usmerjati Evropsko unijo. Prav tako je izpostavil, da če bo Evropska ljudska stranka znova oblikovala koalicijo z levičarji in liberalci, SDS ne bo sodelovala v takšni povezavi. Je pa dodal, da ostaja odprto, komu bi se v tem primeru slovenska zmagovalka volitev v prihodnjem mandatu pridružila, če pride do tega, da bo izstopila iz EPP.
Romana Tomc je nova podpredsednica PS Evropske ljudske stranke
Evropska ljudska stranka je po volitvah izvolila novo vodstvo te najmočnejše politične skupine v evropskem parlamentu. Na njenem čelu se je že četrtič znašel Manfred Weber. Med desetimi podpredsedniki poslanske skupine stranke je bila izvoljena tudi evroposlanka Romana Tomc iz vrst SDS, ki je prejela 141 od 170 glasov. Več glasov od nje je prejelo le pet kandidatov od skupaj 11. Ob tem je poudarila, da je zelo vesela tega rezultata in zaupanja celotne poslanske skupine. »Rezultat glasovanja je pokazal, da imamo izjemno podporo. To je tudi zato, ker sem v svojem govoru – pa tudi sicer kolegi poznajo moje delovanje – zelo jasno povedala, da želim, da EPP ostane na tisti strani, kjer so ji volivci namenili največ glasov, in da bom jasno konservativno krilo Evropske ljudske stranke,« se dejala Tomčeva za medije po svoji izvolitvi na mesto podpredsednice. Romana Tomc je tako postala prva slovenska evroposlanka, ki bo zasedla mesto podpredsednice skupine EPP. Čeprav si sicer Evropska ljudska stranka prizadeva, da bi njihova članica Ursula von der Leyen ostala na čelu Evropske komisije, je Tomčeva poudarila, da pogajanja glede vodilnih položajev še potekajo ter da je SDS jasna glede svojih usmeritev. V slednji sicer Ursule von der Leyen niso podprli za vodilno kandidatko EPP na evropskih volitvah. »Želimo, da se EPP premakne v desno, želimo povezovanje na desni in pri tem ostajamo zelo jasni,« je še poudarila Romana Tomc.
Boj za tretje mesto: Bodo prevladali konservativci ali liberalci?
Veliko zmago je dosegla skupina Evropskih konservativcev in reformistov, v vrstah katere so tudi Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni. To je postala tretja največja politična skupina v evropskem parlamentu. Ta čas ima 83 članov v 720-sedežnem parlamentu. Se pa za to mesto poteguje tudi liberalna stranka Prenovimo Evropo, v kateri je francoski predsednik Emmanuel Macron. Konservativci so v svojo skupino prejeli 11 novih članov v parlamentu, liberalci pa se sedaj potegujejo, da bi privabili dovolj članov, s katerimi bi lahko prevzeli vplivno tretje mesto. Za to potrebujejo le nekaj dodatnih članov med svojimi evroposlanci. Konservativci in reformisti naj bi sicer sprejeli v svoje vrste 11 novih članov, od tega šest evroposlancev iz romunske desne stranke Zavezništvo za zvezo Romunov (AUR), s podobnimi metodami pa se želi naprej prebiti tudi skupina Prenovimo Evropo. Slednja je konec minulega tedna prejela enega novega člana, tako da sta ji z 81 sedeži zmanjkali le dve mesti, da dohiti konservativce. Ob tem je predsednik skupine Prenovimo Evropo Valérie Hayer dejal, da se »šele ogrevajo«. Tako se zna zgoditi, da bomo v prihodnjih dneh in tednih priča razburljivi bitki za tretje mesto v evropskem parlamentu.
V Franciji predčasne volitve, v Belgiji odstop premierja
Rezultati volitev so dodobra razburkali tudi politične vode v posameznih državah. Tako je Emmanuel Macron v Franciji sklical predčasne volitve, ko je Nacionalni zbor Marine Le Pen kar za dobrih 15 odstotkov premagal njegovo stranko na volitvah. Jordan Bardella, ki je predsednik Nacionalnega zbora, medtem ko je Marine Le Pen vodja njegove poslanske skupine, bi tako lahko postal predsednik vlade v Franciji. Po drugi strani pa naj bi na volitvah kazalo dobro tudi levičarski Ljudski fronti. Tako se lahko v Franciji zadeve obrnejo v levo ali v desno. V Belgiji pa je zaradi poraznega rezultata odstopil Alexander de Croo, dosedanji premier iz vrst flamskih liberalcev Open VLD. Slednji so dobili le 5,5 odstotka na volitvah in s tem izgubili še tri odstotke podpore. Zmagovalka volitev v Belgiji je sicer desna stranka Novo flamsko zavezništvo (N-VA), ki je prejela 22 odstotkov glasov.
Avtor: A. S.
Tekst je bil prvič objavljen v tedniku Demokracija
