Vojna v Ukrajini se nadaljuje že tretje leto. V Švici mirovna konferenca, večina udeležencev se strinja glede izhodiščnih točk za mir. Putin išče zaveznike med nekdanjimi prijatelji Sovjetske zveze. V Ukrajini močno poškodovana energetska infrastruktura.
V Švici je 15. in 16. junija potekala mednarodna mirovna konferenca o vojni v Ukrajini. V hotelskem kompleksu Burgenstock nad Luzernom se je zbralo 92 državnikov in predstavnikov držav ter osem predstavnikov mednarodnih organizacij. Gostiteljica konference, ki se je uradno imenovala Konferenca za mir v Ukrajini, je bila švicarska predsednica Viola Amherd. Konference so se med drugim udeležili predsedniki ali premierji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Poljske, Finske, Japonske, Argentine, Ekvadorja, Kenije in Somalije. Navzoči so bili tudi predstavniki Svetega sedeža iz Vatikana, namesto predsednika ZDA Joeja Bidna, ki naj bi bil zaseden s predvolilno kampanjo, je ZDA zastopala podpredsednica Kamala Harris. Slovenijo je na konferenci predstavljala predsednica Nataša Pirc Musar, saj premier Golob ni utegnil, ker se je mudil na finalni tekmi lige NBA v Dallasu. Konference so se udeležili tudi ministri Turčije, Savdske Arabije, Indije, Tajske, Združenih arabskih emiratov, Mehike in drugi. Kar zadeva mednarodne organizacije, so bili med drugim navzoči Združeni narodi, Evropska unija in Svet Evrope. Konferenca se je končala s skupno izjavo osemdesetih sodelujočih, medtem ko trinajst udeležencev omenjene izjave ni podpisalo.
Spoštovanje ozemeljske celovitosti temelj za mirovna pogajanja
Osemdeset držav se je drugega dne konference v skupni končni izjavi strinjalo, da morata biti ozemeljska celovitost in neodvisnost Ukrajine temelj za vsak prihodnji mirovni dogovor, ki bi končal vojno Rusije proti Ukrajini. Podpisnice dokumenta se zavezujejo k temu, da se je treba vzdržati uporabe groženj ali sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katerekoli države in spoštovati načela suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav, tudi Ukrajine, v sklopu njihovih mednarodno priznanih meja. Izpostavljeno je bilo tudi prepričanje, da je za doseganje dolgotrajnega miru potreben dialog med vsemi stranmi, kar pomeni, da mora Kijev začeti z Moskvo dialog o pristopu k mirovnim pogajanjem. Gostiteljica konference, švicarska predsednica Viola Ahmerd, je za medije dejala, da to, da je velika večina udeležencev privolila v skupno izjavo, pomeni, da je diplomacija mogoča. Med drugim se dokument skupne izjave osredotoča tudi na vprašanja jedrske varnosti in izmenjave zapornikov. Med državami, ki ga niso podpisale, pa so bile Indija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Južna Afrika in nekatere druge države, ki so članice ekonomske skupine BRICS in imajo pomembne trgovinske povezave z Rusijo. Slednja sicer ni bila povabljena na konferenco, medtem ko se je Kitajska, ki ima svoj alternativni predlog za mir, prav tako ni udeležila. Na predvečer konference je Vladimir Putin naznanil svoje pogoje za prekinitev ognja, v katerih zahteva od Ukrajine, da se odreče svojih štirih regij, med katerimi niso samo ozemlja, ki so ta čas pod rusko okupacijo. Kijev in njegovi zahodni zavezniki so te pogoje takoj odločno zavrnili.
Putin hoče Rusiji priključiti štiri regije
Predsednica Evropske komisije je dejala, da je bila konferenca le eden od korakov do miru, ki po njenem mnenju ne more biti dosežen z enim samim korakom. Dodala je, da Putin ni resen glede prekinitve vojne, temveč vztraja pri kapitulaciji Ukrajine, ki bi morala Rusiji odstopiti tudi ozemlja, ki trenutno sploh niso pod njenim nadzorom. »Vztraja pri razorožitvi Ukrajine, ki bi jo naredila ranljivo za novo agresijo v prihodnosti. Nobena država ne bi nikoli sprejela tako nezaslišanih pogojev,« je dejala von der Leynova. Putinovi pogoji naj bi poleg umika ukrajinske vojske s štirih območij vključevali tudi, da bi se Ukrajina trajno odpovedala članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato. Ukrajinski predsednik Zelenski je mnenja, da Putinu ne gre zaupati in da njegova ofenziva ne bi bila ustavljena, tudi če bi ustregli njegovim zahtevam. Regije, ki bi jih Putin rad priključil Rusiji, so Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. Kar zadeva Kremelj so to ruske regije, iz katerih naj bi se Ukrajina popolnoma umaknila, prav tako pa bi morale biti z mednarodno pogodbo razglašene za rusko ozemlje. Gre za prvo »posodobitev« zahtev Moskve po začetku vojne, ko je bil Putinov pogoj za konec spopadov splošna demilitarizacija Ukrajine. »Takoj ko bo Kijev pripravljen sprejeti takšne odločitve, začne z dejanskim umikom iz teh regij in se uradno odreče svojim načrtom pridruževanja Natu, bomo nemudoma ukazali prekinitev ognja in začeli s pogajanji«, je dejal Putin.
Nove sankcije proti Rusiji
Ruski predsednik poleg tega zahteva tudi, da Zahod prekine z vsemi finančnimi sankcijami proti Rusiji, kar naj bi bil prvi pogoj za premirje. Nedavno so namreč ZDA razširile sankcije na ruski bančni sektor, na trgovanje z valutami na največji ruski borzi in na mikročipe ter drugo tehnologijo. ZDA so sporočile, da je njihova tarča ruska finančna infrastruktura in njen dostop do tretjih trgov, medtem ko Rusija končuje svojo preobrazbo v popolnoma vojaško ekonomijo. Prav tako se je na svojem zadnjem srečanju skupina G7, ki jo tvorijo ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Nemčija, Italija, Francija in Japonska, strinjala, da ruska sredstva na Zahodu, ki so zdaj zamrznjena, uporabi kot jamstvo za petdeset milijard dolarjev visoko posojilo, ki bo Ukrajini pomagalo ohraniti njeno gospodarstvo. Putin se je na to odzval, češ da skušajo tako vzpostaviti »neke vrste zakonsko osnovo« za »krajo«. Nadalje trdi, da je bila mirovna konferenca le »še en trik za odvračanje pozornosti« in da »brez udeležbe Rusije, brez odgovornega in odkritega dialoga ni mogoče doseči mirne rešitve v Ukrajini ter splošne globalne varnosti v Evropi«.
Pred vrati globalnega spopada?
Tudi Kitajska se ni udeležila mirovne konference, saj je predstavnik pisarne njenega zunanjega ministra za medije dejal, da je »Kitajska vedno vztrajala, da morata na mednarodni mirovni konferenci biti navzoči na isti ravni tako Rusija kot Ukrajina ter da bi vsi predlogi za mir morali biti obravnavani na enak in korekten način. Sicer bo težko imela kakršnokoli resno vlogo pri vzpostavljanju miru«. Kitajska je sicer blizu Rusiji, zaradi česar je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg za BBC nedavno dejal, da skuša Kitajska sedeti na dveh stolih, kar pa se dolgoročno ne bo obneslo, in »da bi na določeni stopnji začeti razmišljati o neki vrsti gospodarske kazni, če Kitajska ne bo spremenila svojega vedenja«. Po njegovem mnenju naj bi Kitajska delila z Rusijo veliko svoje tehnologije, tudi mikroelektroniko, ki je ključna za proizvodnjo ruskih raket, ki se uporabljajo proti Ukrajini. Kitajska se brani tovrstnih obtožb, češ da Rusiji ne prodaja smrtonosnega orožja, temveč se v skladu z zakoni in s predpisi preudarno ukvarja le z izvozom določenih rabljenih proizvodov, kar zadeva njeno sodelovanje z Rusijo. Glede na nove delitve, ki jih sprožata vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, nekateri opozarjajo na nov globalni spopad, celo na tretjo svetovno vojno, medtem ko so drugi glede tega bolj skeptični. Putin se je sicer pred kratkim v Severni Koreji sešel s Kim Džong Unom in z njim podpisal strateško partnerstvo, ki naj bi vključevalo tudi tehnološko-vojaško sodelovanje med državama. Celoten dogovor naj bi odražal skupni »boj proti Zahodu in trenutnemu svetovnemu redu«, izpostavljajo nekateri analitiki. Tudi sicer si Putin prizadeva za zavezništvo držav, ki so zgodovinsko povezane s Sovjetsko zvezo.
Ukrajini grozi težavna zima
Medtem ukrajinske oblasti odrejajo zatemnitve in se trudijo popravljati energetsko infrastrukturo, ki je bila osrednja tarča nedavnega zaporednega ruskega bombardiranja v zadnjih mesecih. Posledica te bombne kampanje je, da se je proizvodnja elektrike v Ukrajini zmanjšala za polovico. Ruski napadi, ki sprožajo točo raket in eksplozivnih dronov, poleg splošnega uničenja zbujajo tudi strahove zaradi prihajajoče zime, ki bi znala biti zelo težavna, če bo pomanjkanje električne energije ohromilo ekonomijo in sprožilo pobeg prebivalstva iz mest. Ukrajina si že dlje časa prizadeva, da bi od Zahoda prejela več sistemov zračne obrambe, saj naj bi bila dobava orožja nezadostna za zavarovanje mest in prvih bojnih linij. Po besedah ukrajinskih oblasti naj bi se Putin znova zatekel k taktiki, ki jo je ruska vojska uporabljala že na začetku vojne, namreč ustvarjanju humanitarne krize, ki bi zlomila ukrajinsko voljo do boja in jo prisilila h kapitulaciji.
Avtor: A. S.
Tekst je bil prvič objavljen v tedniku Demokracija
