Božič v času množičnih migracij

Božič je že od nekdaj eden največjih praznikov Evropejcev in je globoko zasidran v našo kulturo. Vendar pa se v multikulturnih družbah, ki so nastale kot posledica množičnega priseljevanja, praznovanje Božiča vse bolj izključuje iz javnosti. Hkrati je božični čas postal nevaren zaradi večjih možnosti terorističnih napadov.

Horde migrantov iz tretjega sveta, ki jih globalisti in liberalne elite uvažajo v Evropo, ne spreminjajo le demografske sestave prebivalstva stare celine, temveč sorazmerno s tem vplivajo tudi na njeno kulturno podobo. Pod pretvezo »vključevanja«, »solidarnosti« in spoštovanja »raznolikosti« tisti, ki migrante množično uvažajo v Evropo, od nas zahtevajo, da se jim prilagodimo. Zaradi vse več tujcev iz drugih kultur, predvsem islamske veroizpovedi, naj tako ne bi bilo več primerno javno slaviti tradicionalnih praznikov, zaradi katerih naj bi se migranti počutili izključene. To pride do izraza predvsem pri praznovanju Božiča, ki velja za enega največjih praznikov Evropejcev, njegove korenine pa segajo globoko v zgodovino stare celine. Božič je najpomembnejši krščanski praznik, ki zaznamuje rojstvo Jezusa Kristusa. Pred prihodom krščanstva se je v tem času praznoval zimski solsticij oziroma »rojstvo« novega sonca, po katerem so dnevi znova postajali daljši. Do danes so se v Božiču tako ohranili tudi mnogi elementi predkrščanske dediščine Evropejcev, hkrati pa gre predvsem za praznik, ko se zbere vsa družina, za pomemben družinski praznik torej. Prav zato, ker predstavlja bogato dediščino naših prednikov, je glavni krščanski in tudi pomemben družinski praznik, hočejo kozmopolitske elite uničiti in spriditi njegovo praznovanje, saj ne ustreza novi multikulturni družbi, v kateri Evropejci postajajo drugorazredni, v središču pa so različne rasne in spolne manjšine.

Izključevanje Božiča iz javnega življenja

Izključevanje Božiča iz javnega življenja se je začelo na Zahodu v ZDA, kjer naj bi se zaradi politične korektnosti namesto veselega Božiča voščilo raje vesele praznike. Takšen trend se je kmalu začel pojavljati tudi v Evropi. Že leta 1997 so tako v angleškem Birminghamu lokalne oblasti v času Božiča hotele organizirati splošno praznovanje, ki bi vključevalo tudi praznike manjšin, pod geslom »Winterval«. Zaradi navzočnosti verskih manjšin naj bi bilo sicer vse bolj neprimerno voščiti vesel Božič in na splošno uporabljati ta izraz. Pred kratkim pa je v evropski javnosti dvignil veliko prahu tudi dokument Evropske komisije, namenjen njenim uslužbencem, ki je pricurljal v javnost. Iz dokumenta, ki se imenuje »Unija enakosti –  Napotki za vključujočo komunikacijo«, je razvidno, da hoče Evropska komisija postopoma tradicijo Božiča izbrisati iz javnega življenja. Vsebina dokumenta se bere kot kakšen učbenik politično korektnega liberalnega izrazja in nam daje jasno vedeti, da so Evropejci očitno za bruseljske globaliste drugorazredni, medtem ko so v središču migranti in skupnost LGBT. Največ kritike pa je dokument požel prav zaradi zapisov o Božiču. V poglavju o kulturah in verovanjih piše, da je treba med drugim upoštevati »raznolikost kultur in religij«. Pri tem dokument poudarja, da zaradi različnih veroizpovedi na območju Evropske unije ni primerno uporabljati izraza »Božič«, temveč je treba uporabljati besedo »prazniki«. Prav tako naj bi bilo neprimerno uporabljati v promocijskih in drugih medijskih vsebinah imeni Marija in John (Janez), saj naj bi šlo za tipično krščanski imeni. Potem ko je dokument pricurljal v javnost, so sledili ostri odzivi konservativnih strank pa tudi Vatikana, zaradi česar se je komisarka za enakost Helena Dalli iz vrst socialistov začela izgovarjati, da je dokument »nedokončan«, kasneje pa je Evropska komisija dokument začasno umaknila, saj so se zaradi številnih pritožb odločili za »vnovični pregled«. Ne glede na to dokument jasno kaže odnos bruseljskih globalistov do Božiča in do evropske kulture nasploh.

Povečana možnost islamskega terorizma

Seveda pa poleg izključevanja Božiča pod pretvezo vljudnosti do verskih in etničnih manjšin množične migracije predstavljajo tudi veliko bolj neposredno grožnjo praznovanju Božiča. Že več let lahko opazimo v času božičnih sejmov in praznovanj na ulicah velikih evropskih prestolnic poostreno varnost v državah, ki vodijo politiko odprtih mej. Na ulicah je več policistov, božični sejmi pa so obdani z zaščitnimi ograjami in betonskimi preprekami. V tem času se namreč poveča možnost islamističnih terorističnih napadov, usmerjenih proti kristjanom. Najodmevnejši islamistični teroristični napad, uperjen proti Božiču, je bil leta 2016 v multikulturnem Berlinu, ko je pripadnik Islamske države Anis Amri s tovornjakom zapeljal v množico obiskovalcev božičnega sejma in pri tem ubil 12 in ranil 65 ljudi. Amri je bil rojen v Tuniziji, v Nemčijo pa je prišel v času migrantske krize leta 2015 prek Italije. Podoben teroristični napad se je zgodil tudi v francoskem Strasbourgu leta 2018, ko je prav tako na božičnem sejmu islamist Chérif Chekatt z revolverjem in nožem napadel obiskovalce sejma in pri tem ubil pet in ranil 11 ljudi. Tudi Chekatt je bil pripadnik Islamske države. Božični sejem, ki pred katedralo Notre-Dame v Strasbourgu poteka že od 1570 vsako leto in je s tem del stare tradicije in kulturne dediščine mesta, pa ni bil prvič tarča islamistov. Že leta 2000 so francoske in nemške varnostne službe skupaj preprečile bombni napad, ki ga je na božični sejem načrtovala Al Kaida. Leta 2016 pa je bilo več islamistov iz Strasbourga in Marseilla aretiranih zaradi načrtovanja terorističnega napada na omenjeni božični sejem. Islamisti vodijo džihad, »sveto vojno«, proti Evropi, Božič pa je praznik, ki simbolizira našo kulturo in dediščino, zato postaja božični čas v vseh multikulturnih mestih z velikimi muslimanskimi skupnostmi namesto čas sproščenosti in veselja, vse bolj čas napetosti in zaskrbljenosti, kar je odraz življenja v multikulturni družbi.

V Veliki Britaniji Božič žali manjšine?

Božič postaja kot del evropske tradicije tako vse bolj nepriljubljen in celo »žaljiv« v multikulturnih liberalnih družbah. Še enemu primeru izključevanja Božiča iz javnosti zaradi nekakšne uvidevnosti do manjšin smo bili pred kratkim priča Veliki Britaniji, ki je znana po visokem številu muslimanskega prebivalstva pa tudi drugih manjšin. Oblasti so prepovedale rabo izraza »Božič« v novi vladni kampanji proti širjenju epidemije kitajskega virusa, ki naj bi se osredotočala predvsem na študente. Razlog za to je seveda, naj bi bila raba besede Božič žaljiva do manjšin, obenem pa naj ne bi bila dovolj »vključujoča«, saj v multikulturnih družbah ne praznujejo vsi Božiča. Ime in slogan kampanje bo tako »Ne nosite covida-19 domov za praznike«, saj je namenjena predvsem šolam in univerzam. Ironično se je nad tem pritoževal poslanec konservativcev Saqib Bhatti, ki je sicer sam musliman. »Kot muslimanu se mi zdi bedasto, da ne moremo preprosto uživati v tem posebnem času v letu,« je kritiziral odločitev, da se izključi beseda Božič, in dodal: »Veselim se, da bom svojemu novorojenemu sinu pokazal njegovo prvo božično drevo. Prepričanje, da se ne sme več omenjati Božiča, je popolnoma butasto.«

Avtor: Andrej Sekulović

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija

Zadnje novice