S sredstvi iz različnih evropskih skladov so bili v Republiki Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. V primorsko-notranjski regiji po podatkih Vlade RS ta čas izvajajo kar 262 različnih projektov.
Od tega 24 projektov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje v skupni vrednosti 6,46 milijona evrov in 238 projektov v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta v skupni vrednosti 138,69 milijona evrov.
Dogovor za razvoj regije
Za naložbe za rast in delovna mesta je bilo do konca decembra 2021 upravičencem izplačanih 54,63 milijona evrov evropskih sredstev. Iz dogovora za razvoj primorsko-notranjske razvojne regije je do konca programskega obdobja 2014–2020 v sofinanciranje vključenih devet projektov v predvideni skupni višini 28,55 milijona evrov. Kar osem so jih potrdili v času aktualne vlade. Trije projekti za razvoj regij se izvajajo v občini Cerknica, ki ima med občinami primorsko-notranjske regije (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, in Postojna) za leti 2022 in 2023 najvišji koeficient razvitosti. Iz dogovora se je sofinancirala zgraditev kolesarske poti in pločnika, ki povezuje Cerknico z Dolenjim Jezerom, občinski javni zavod Notranjski park je vključen v projekt izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – Kras.Re.Vita v skupni vrednosti skoraj 5,8 milijona evrov. Za cerkniško občino pa je zelo pomemben projekt rekonstrukcija ceste od Grahovega proti Bločicam; ne samo da bo cesta širša in kot taka varnejša in preglednejša, ampak bo ob njej potekala tudi kolesarska steza, ki je prvi del že pred leti obljubljene Krošnjarske kolesarske poti v občini Cerknica. »Veliko govorimo o trajnostni mobilnosti in zelenem prehodu, vendar to ni mogoče brez ustrezne infrastrukture. Če so pogoste avtobusne linije, dostopnost kolesarskih poti in pločnikov v mestih nekaj osnovnega, pa pri nas na podeželju ni tako. V občini Cerknica se zavzemamo, da bi država v prihodnje vzporedno z rekonstrukcijami državnih cest gradila še nove kolesarske povezave. Na ta način bi tudi na podeželju prišli do kolesarske mreže. Treba je vedeti, da je prometa iz leto v leto več, prav tako pa tudi kolesarjev, rekreativcev, turistov na kolesarskih izletih,« pojasnjuje župan občine Cerknica Marko Rupar.
Konstruktiven dialog
Čeprav se občina Cerknica v zadnjih letih turistično razvija, pa ima samo slabih 1,5 kilometra kolesarskih poti. Rupar verjame, da če po državnozborskih volitvah v vladi ostane enaka ali vsaj podobna ekipa, se bodo investicije tudi na tem področju pospešile in se bo razvoj države bliskovito nadaljeval. V lokalni politiki je Marko Rupar že petnajst let in nikoli prej ni bilo za lokalne skupnosti storjenega toliko kot prav v zadnjih dveh letih. »Neverjetno je, kaj lahko naredi učinkovita ekipa, ki ima stik s terenom, s potrebami občin. To smo prej pogrešali. Zato smo se tako razveselili obiska celotne ministrske ekipe v Cerknici in primorsko-notranjski regiji. Obiskali so podjetja, institucije, zavode, z deležniki pa mnenja izmenjali še na javni tribuni, kar je zelo pohvalno. Učinkovitih ukrepov se ne da delati brez sodelovanja. To je včasih res zahtevnejša pot, ki terja veliko usklajevanj in priprav, vendar se vedno izkaže, da je edina prava,« ocenjuje cerkniški župan, ki je v zadnjih dveh letih na občinski upravi v želji iskanja rešitev in konstruktivnega dialoga sprejel kar nekaj ministrskih delegacij. Z vidika razvoja lokalne samouprave se mu zdi prelomno, da je Vlada RS v tem mandatu končno povečala povprečnine. Najprej aprila 2020 s takratnih 589,11 evra na 623,96 evra. S podpisom dogovora o višini povprečnine med vlado in reprezentativnimi združenji občin za leti 2022 in 2023 pa se je povprečnina zvišala na 645 evrov za leto 2022 in 647 evrov za leto 2023. Zaradi višje povprečnine in posledično višje skupne primerne porabe občin bodo občine v letu 2022 in 2023 prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 106 milijonov evrov v letu 2022 in 106,3 milijona evrov v letu 2023. To pa za občine pomeni bistveno povečanje sredstev. Vendar pa vir za financiranje investicij niso samo občinski proračuni, ampak tudi možnost izdatnega črpanja državnih in evropskih sredstev.
Gradi se s pomočjo države
V občini Cerknica se že veselijo novih državnih investicij. Ta čas se izvaja rekonstrukcija v enoti dnevnega varstva Varstveno-delovnega centra (VDC) Postojna. S podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo vzpostavljena stanovanjska skupina za potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem razvoju, v kateri bodo varovanci lahko živeli samostojno glede na sposobnosti in veščine ter si s pomočjo osebja sami organizirali življenje. Investicija s skupno ocenjeno vrednostjo 270.000,00 evrov se bo končala v letu 2022. Kot kaže, lepo napreduje tudi projekt urejanja ceste skozi Cerknico, Podskrajnik in Zelše, katerega izhodiščna vrednost znaša 9,4 milijona evrov. Kot so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, naj bi bila idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev izdelana predvidoma v maju 2022. Po uskladitvi rešitev iz IZP bo predvidoma do konca leta 2022 naročena projektna dokumentacija PZI (dokumentacija za izvedbo) za vsaj en odsek. Predvidena je ureditev ceste skozi Cerknico, odsek Cerknica–Bloška Polica, odsek Rakov Škocjan–Podskrajnik in ureditev križišča s cesto na odseku Rakek–Cerknica. V izdelavi pa sta projektni dokumentaciji za cerkniško obvoznico ter zunajnivojsko križanje ceste in železnice na Rakeku.
Kot pojasni župan, je potreb tako na področju komunalne in cestne infrastrukture kot na drugih področjih še veliko, zato bodo lokalne skupnosti potrebovale stabilno, učinkovito in operativno vlado, ki se bo na potrebe hitro odzivala in tvorno sodelovala.
Avtor: Maruša Opeka
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
