Slovenija je v letu 2021 dosegla rekordno gospodarsko rast. Na letni ravni je bila višja za 8,1 odstotka in 10,4 odstotka višja glede na zadnje četrtletje kvartal 2020. Predkrizno raven zadnjega četrtletja 2019 je presegla že v tretjem četrtletju 2021. Dodana vrednost se je povečala v večini dejavnosti.
Gospodarska rast v Sloveniji je bila močnejša kot v Evropski uniji in območju evra. Hkrati je v Sloveniji brezposelnost bistveno nižja kot v Evropski uniji.
Bruto domači proizvod se je približal 25 tisoč evrom na prebivalca. Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) je bila slovenska rast druga najvišja v Evropski uniji.
Zgodovinska zaposlenost in visoka gospodarska rast
Skupno je bilo 1.054.000 zaposlenih oseb, največ v zgodovini samostojne Slovenije, v letu 2021 se je število povečalo za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Konec decembra 2021 je bila brezposelnost v Sloveniji 4,6-odstotna in nižja kot ob koncu leta 2020, in sicer za 0,7 odstotne točke. V Evropski uniji je bila 6,4-odstotna, v območju držav z evrom pa 7-odsotna.
Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2021 je bila posledica večjega domačega povpraševanja, domača potrošnja se je v letu dni povečala za 13,9 odstotka. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Rast potrošnje gospodinjstev je bila lani brez primere v zgodovini samostojne države.
Za 12,3 odstotka so bile lani višje tudi investicije v osnovna sredstva. Predkrizno raven so presegle že v prvem lanskem četrtletju. Rast so poganjale investicije v opremo in stroje, ki so se močno krepile zlasti na začetku leta.
Na letni ravni je bil izvoz višji za 13,2 odstotka. Po zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) za 4,2 odstotka v letu 2020 je bilo leto 2021 za slovensko gospodarstvo leto okrevanja. Bruto domači proizvod v tekočih cenah je znašal 52,02 milijarde evrov, realno je bil za 3,5 odstotka višji kot v letu 2019.
Za gospodarstvo prijetno presenečenje
To so zadnji objavljeni statistični podatki. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so rezultate označili kot »prijetno presenečenje«. Pričakovali so namreč 6,7-odstotno gospodarsko rast. Presenetila jih je skoraj vsaka postavka pri glavnih komponentah četrtletnega izračuna BDP. V Analitiki GZS so zapisali, da je bila 23-odstotna realna medletna rast potrošnje gospodinjstev celo višja kot v drugem četrtletju 2021, ko je bila 18-odstotna, čeprav so bili zajezitveni ukrepi v drugem četrtletju 2020 precej strožji kot v zadnjem četrtletju 2020. K temu so pripomogli precej veliki nakupi potrošnikov, ki so izvirali iz boljšega premoženjskega stanja in ohlapnejših zajezitvenih ukrepov (glede na pretekle vale epidemije) in večje dobave novih vozil, ki so jih naročili potrošniki in so bila večinoma dostavljena prav v zadnjem četrtletju. Med posameznimi skupinami sektorjev je v četrtem četrtletju odstopala predvsem rast v trgovini, transportu in skladiščenju.
Posledično visoki davčni prilivi
Davčni prilivi so bili ob visoki realni gospodarski rasti višji za 26 odstotkov, črpanje evropskih sredstev je bilo zelo učinkovito, izdatki za epidemijo pa manjši in proračun v presežku. To pa so makroekonomski podatki za prva dva meseca v letu 2022. Februarja je imel državni proračun že 94,4 milijona evrov presežka.
Skupno se je v državno blagajno v prvih dveh letošnjih mesecih nateklo približno 2,15 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo 552,7 milijona evrov oziroma 34,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Nadaljuje se ugoden trend prihodkov iz sredstev Evropske unije. Slovenija je v prvih dveh mesecih prejela 255,1 milijona evrov, kar je bilo 159,4 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Za investicije je državni proračun v prvih dveh mesecih letos namenil 81,5 milijona evrov oziroma 27 odstotkov več kot v istem obdobju lani, kar potrjuje dinamično investicijsko aktivnost.
Zgodovinsko nizka brezposelnost
Največ oseb se je lani zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih dejavnostih (v vsaki od teh približno 3000 oseb). Brezposelnost pa se še naprej zmanjšuje. Ob koncu februarja je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 64.783 brezposelnih, kar je bilo 26,4 odstotka manj brezposelnih kot v lanskem februarju. To je bilo tudi najmanj v mesecu februarju v zgodovini samostojne države. Februarja 2008, kar je bil doslej najboljši februarski mesečni rezultat, je bilo 66.997 brezposelnih.
V januarju in februarju so na zavodu prejeli 29.342 sporočil o prostih delovnih mestih, to je skoraj 41 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na novo se je februarja prijavilo 4015 brezposelnih, kar je bilo 15,8 odstotka manj kot februarja 2021. Zaposlilo pa se je 5015 brezposelnih.
Avtor: Vida Kocjan
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
