Švedska je zaradi uvoza migrantov postala evropska prestolnica strelskih obračunov in posilstev. Usodno je bilo leto 1975, ko so se nespametne ali zlonamerne politične elite odločile, da je treba iz homogene Švedske ustvariti multikulturno družbo.
Nekoč je Švedska veljala za urejeno in precej mirno državo, vendar pa se v zadnjih desetletjih in predvsem v zadnjih letih to spreminja zaradi množičnih migracij. Tako naj bi se bila Švedska znašla na vrhu seznama držav z najpogostejšimi smrtmi zaradi strelnega orožja. Žrtve so najpogosteje moški med 20. in 30. letom starosti.
Evropska prestolnica strelskih obračunov
Švedska se v preteklosti ni nikoli soočala s takšnimi problemi, njihov vzrok pa so množične migracije, čeprav policija to nerada prizna. Tako je prišlo konec maja do spopada med približno sto migranti afriškega in bližnjevzhodnega izvora v predmestju drugega največjega švedskega mesta Göteborga. Prav tako je bil v predmestju Biskopsgardna letos ubit policist, le nekaj dni kasneje pa je bil v frizerskem salonu na obrobju mesta Frolunda ubit neki moški. Gre seveda le za nekaj primerov incidentov, ki so povezani z migranti in s strelnim orožjem. Zadnji incident te vrste pa se je zgodil le pred nekaj dnevi na jugu Švedske, v Kristianstadu, kjer so bili vsaj trije ljudje resno ranjeni, in sicer dva moška in naključna šestdesetletna peška. Glede na nedavno poročilo Švedskega nacionalnega odbora za preprečevanje kriminala je Švedska dosegla najvišje število smrti s strelnim orožjem v Evropi v zadnjih 15 letih. Glede na analizo podatkov Eurostata in Svetovne zdravstvene organizacije iz 22 držav naj bi bila Švedska na prvem mestu. Jasno je, da je ta, za Švedsko katastrofalna analiza posledica politike odprtih mej. V zloglasnem predmestju Göteborga Hjällboju je 70 odstotkov prebivalcev rojenih v tujini. V 80. letih prejšnjega stoletja je göteborška policija uspešno reševala 80 odstotkov vseh umorov, zdaj jih reši le 20 odstotkov. Policija sicer v register prestopnikov in osumljencev ne vključuje etnične pripadnosti, vendar pa velikokrat v javnost pricurljajo informacije, da pri povzročiteljih zločinov ne gre za etnične Švede. Etnični izvor povzročiteljev se odraža tudi v tem, da gre velikokrat za spopade med tolpami ali pa za t. i. častne zločine, katerih namen je braniti ugled družine.
Usodno leto 1975
Katastrofalen preobrat v švedski politiki, ki je pripeljal do trenutnega stanja, se je zgodil leta 1975, ko se je takratna vlada v Stockholmu odločila, da mora Švedska postati multikulturna država, ki bo odprtih rok v svoj objem sprejemala migrante. O tem je za časopis Folkbladet govoril tudi finski profesor Kyösti Tarvainen z Univerze Aalto v Helsinkih, ki je rekel, da so v tistem času več kot 40 odstotkov migrantov na Švedskem predstavljali njegovi sonarodnjaki Finci, Švedom soroden evropski narod. Vendar pa se je od takrat s sprejemanjem migrantov iz tretjega sveta situacija korenito spremenila. »Leta 2019 je bilo 88 odstotkov migrantov nezahodnega izvora, od tega jih je bilo 52 odstotkov muslimanov. Gre za ogromno kulturno spremembo v migrantskem prebivalstvu, saj so namesto Fincev sedaj največja migrantska skupina muslimani,« je opozoril Tarvainen. Po njegovih besedah bodo do leta 2065 Švedi postali manjšina v lastni domovini, če ne bo sprememb v migrantski politiki. Glede migrantske problematike se je oglasila tudi švedska novinarka Paulina Neuding, ki je na spletni strani medija Politico zapisala, da se nemiri, zažiganje avtomobilov in napadi vedno znova ponavljajo. »Strelski obračuni so postali tako pogosti, da se o njih sploh ne poroča več na naslovnicah časopisov«, je dodala.
Tudi prestolnica posilstev?
Ponavljajoči se strelski obračuni pa niso edini vidik »kulturne obogatitve«, s katerim se sooča Švedska v zadnjih letih. Švedska po nekaterih ocenah postaja tudi »evropska prestolnica posilstev«. V času migrantskega vala pred tremi leti je javna televizijska postaja STV poročala o tem, da ima večina obsojenih za spolno nasilje »migrantske korenine«. Jasna povezava med spolnim nasiljem in množičnimi migracijami je razvidna tudi iz dejstva, da je bilo leta 1975 v času preobrata glede migrantske politike, ko je bila Švedska še precej bolj homogena država, zabeleženih 421 posilstev, leta 2014 pa jih je bilo zabeleženih 6.620 in zatem leta 2017 kar 7.320. Leta 2018 je bilo v uradnih statistikah razkrito, da 80 odstotkov posilstev zagrešijo migranti, predvsem tisti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda. Od leta 1975, ko so se švedski politiki odločili, da je treba iz Švedske ustvariti multikulturno »utopijo«, pa do leta 2015, v štiridesetih letih torej, se je nasilni kriminal povišal kar za 300 odstotkov. Do leta 2010 se je, sodeč po takratnih raziskavah, Švedska znašla na drugem mestu svetovnih držav z največ posilstvi. Pred njo je bila le majhna afriška država Lesoto. Medtem ko je v Lesotu 91,6 posilstva na 100.000 prebivalcev, jih je na bilo na Švedskem v času raziskave 53,2 na 100.000 prebivalcev. To število se je leta 2012 zvišalo na 66,5. Danes je Švedska po statistikah posilstev na osmem mestu na svetovni lestvici in prva v Evropi. Je tudi edina od evropskih držav, ki se je znašla med desetimi državami na svetu z največ posilstvi, močno pa prednjači pred drugimi evropskimi državami. Od teh je naslednja Belgija, ki je na 15. mestu. Že v času omenjenih statistik, sploh pa kasneje so začele oblasti in mediji prikrivati epidemijo posilstev in kriminala tudi tako, da so obravnavali storilce, ki so kot potomci migrantov rojeni na Švedskem, kot Švede. Tako so osrednji mediji v nekem primeru opisali storilce kot »švedske moške«, čeprav je šlo za Somalce. Leta 2020 pa so na Švedskem statistike pokazale tudi povečano število posilstev otrok, ko je žrtev mlajša od 18 let. Otroška posilstva naj bi glede na statistike Nacionalnega sveta za preprečevanje kriminala narastla za 16 odstotkov, prijavljenih pa jih je bilo 3.950. Splošne statistike kažejo, da se je kljub omejitvam za zajezitev kitajskega virusa leta 2020 splošna stopnja kriminala zvišala za en odstotek. Kriminal, povezan z mamili, se je zvišal za deset odstotkov, vandalizem pa za 14 odstotkov. Če se vrnemo h grozljivim otroškim posilstvom in spolnim zlorabam, so bile omenjene statistike objavljene v začetku tega leta, ravno v času, ko je bilo več afganistanskih migrantov obtoženih snemanja spolnih prizorov z mladoletnicami, vključujoč trinajstletnice, ki naj bi jih pozneje s posnetki izsiljevali.
V soseščini bolj korenite rešitve
Glede na zdajšnje dogajanje v Afganistanu lahko kmalu pričakujemo v Evropi še več afganistanskih »režiserjev« in prinašalcev »kulturne obogatitve«. Medtem je Evropska unija razdeljena glede pristopa do množičnih migracij, ki so jim bruseljski globalisti naklonjeni. Skandinavska država Danska, ki ima podobne težave kot Švedska, se je odločila za drugačen pristop; ta je razburil globaliste, hkrati pa je, če ne drugega, vsaj prvi korak v pravo smer. Če Švedi ne želijo zares postati etnična manjšina v svoji državi, bi se lahko zgledovali po svoji sosedi. Sicer socialdemokratska vlada na Danskem, ki bi bila lahko za zgled našim migrantoljubskim Socialnim demokratom, je pred kratkim sprejela strožjo zakonodajo glede vprašanja migracij in azilne politike. Tako hoče med drugim zmanjšati stroške, ki gredo za migrante, saj veliko prosilcev za azil, ki jim je prošnja zavrnjena, živi v odhodnih centrih, kjer stane državo vsak migrant 40.000 evrov na leto. Zato bo nova zakonodaja omogočala lažje izločanje zavrnjenih prosilcev, hkrati pa bodo ti v prihodnosti morali svoje prošnje oddati zunaj evropskega območja.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija