Poljska bo pri obrambi skupne meje Evropske unije deležna precejšnje podpore drugih držav. Kritizirajo jo predvsem levičarske stranke. Prvič v zgodovini bo tudi Evropska unija namenila sredstva za obrambo meje.
Množične migracije v Evropo potekajo že desetletja, vendar pa so predvsem od migrantske krize leta 2015 postale osrednje vprašanje v evropski javnosti. Razprava o problemu množičnih migracij pa ne deli le evropske javnosti, temveč povzroča razkol in konflikte tudi med evropskimi državami. Poleg gospodarskih in varnostnih vprašanj stopa v ospredje v povezavi z migranti in migracijami tudi moralno vprašanje, vprašanje vrednot. Pri tem lahko opazimo predvsem kontrast v splošnih vrednotah med današnjimi liberalnimi elitami in ljudstvom ter kontrast v vrednotah med zahodnoevropskimi državami ter Srednjo in Vzhodno Evropo. Bruselj in »jedrne« države Evropske unije večinoma javno zagovarjajo stališče, da je sprejemanje migrantov in beguncev moralna dolžnost Evropske unije, medtem ko se države Srednje in Vzhodne Evrope bolj nagibajo k mnenju, da je njihova glavna moralna dolžnost predvsem zaščita lastnih narodov, zakonov, dediščine in načina življenja. Zato ne želijo sprejemati hord migrantov, ki bi, kot nam govori stanje v državah s politiko odprtih mej, ogrožali red, mir in blaginjo državljanov. Tako smo v Evropski uniji priča zaostrovanju trka različnih vrednot, na eni strani bolj liberalnih, na drugi bolj konservativnih. Danes prihaja to do izraza v reakcijah na dogajanje na belorusko-poljski meji.
Mnoge države odločno podprle Poljsko
Ob začetku migrantske krize na njenih mejah, ki se je začela poleti, ko so migranti prek Poljske hoteli priti v Evropsko unijo, pri tem pa so jim pomagale beloruske oblasti, se je Poljska takoj odzvala s poostrenim nadzorom meje. Zaradi stopnjevanja krize je bilo v obmejnih regijah razglašeno izredno stanje, na mejo pa je bila poslana vojska. Prav tako so Poljaki na meji začeli graditi ograjo in druge ovire. Pri tem so Poljsko podprle baltske države Litva in Latvija, ki prav tako mejita na Belorusijo in se zato soočata s podobnimi težavami, pa tudi Estonija, ki je v začetku decembra skupaj z Veliko Britanijo poslala svojo vojsko v pomoč Poljski na njene meje. Poljsko so prav tako podprle države višegrajske skupine Madžarska, Slovaška in Češka. Podpore je bila deležna tudi iz Slovenije, saj se je Janez Janša poljskemu premierju Morawieckemu, ko se je ta mudil pri njem na delovnem obisku v Sloveniji, izrecno zahvalil za obrambo skupnih mej in ponudil Poljski pomoč. Medtem so bile zahodne države večinoma bolj zadržane pri podpori Poljski. Konservativne in desne stranke iz vse Evrope so podprle Poljsko, slišati pa je bilo tudi nekaj kritik liberalcev in levičarjev.
Nemški levičarji hočejo sprejeti migrante
Zdi se, da so kritike prihajale predvsem iz Nemčije, čeprav je prav Nemčija cilj večine nezakonitih migrantov, kar pomeni, da Poljska pravzaprav brani tudi Nemčijo. Nekateri Nemci se tega nedvomno zavedajo, saj je bila poljska deležna tudi solidarnosti in zahval stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), pa tudi drugih Nemcev. Nemški politiki iz vrst Zelenih, ki so tudi del nove »semaforne« koalicije, pa so mnenja, da je treba migrante sprejeti. Levica pa je šla celo tako daleč, da je obtožila Poljsko »nezakonitega« vračanja migrantov v Belorusijo. V začetku decembra so levičarski migrantoljubni aktivisti skupine Seebrücke v Berlinu pred stavbo nemškega parlamenta organizirali shod, na katerem so zahtevali sprejem migrantov iz Belorusije pod geslom »Imamo dovolj prostora«. Prav tako zahtevajo vzpostavitev humanitarnega koridorja za migrante do Nemčije. Spomnimo, enako je zahteval tudi beloruski predsednik Lukašenko od Angele Merkel in EU v pogovorih o reševanju krize.
Evropska unija namenila sredstva za obrambo meje
Ob vse večjemu zaostrovanju krize in predvsem ob dejstvu, da je Evropska unija prispevala in zbirala humanitarna sredstva za migrante na belorusko-poljski meji, je vse več držav zahtevalo od Bruslja, da financira tudi ograje in druge ovire na zunanji meji EU. Tako je dvanajst držav članic v skupnem pismu od Bruslja zahtevalo, da prispeva sredstva za graditev fizičnih ovir, ki bi preprečevale ali vsaj oteževale nezakonite migracije na zunanjih mejah Evropske unije. Podpisnice pisma so bile Danska, Poljska, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grška, Madžarska, Litva, Latvija in Slovaška. Glede na to, da je jasno, da Lukašenko, podobno kot je to počel, čeprav z drugimi cilji, turški predsednik Erdogan, izkorišča migrante za izsiljevanje Evropske unije, se je Bruselj, čeprav verjetno precej nejevoljno, odločil, da ugodi zahtevam in bo omogočil Poljski in baltskim državam, da s sredstvi iz proračuna EU za leto 2022 zgradijo mejne ovire in ograjo na meji z Belorusijo. Evropska unija bo tako namenila 25 milijonov evrov za obrambo meje in za ustavitev nezakonitih migracij iz Belorusije.
Prvi tovrstni primer
Pri tem gre za prvi primer Evropske unije v njeni zgodovini, da je namenila sredstva iz proračuna v takšne namene. Po navadi smo priča le obratnim primerom, da gredo skupna sredstva za pomoč migrantom. Kljub temu je znesek premajhen, da bi zadovoljil vse potrebe pri varovanju meje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je najprej rekla, da se ne strinja s tem, da bi se evropska sredstva uporabljala v takšne namene, za graditev zidu ali ograje na meji, vendar pa o tem na koncu odločata evropski parlament in države članice prek Evropskega sveta. Tako je vodja komisije evropskega parlamenta za proračun Johan Van Overtveldt napovedal, potem ko je bilo konec glasovanja glede proračuna, da bo del le tega namenjen za obrambo meje. Evropski poslanec iz vladajoče poljske stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Bogdan Rzońca je ob tem dejal, da gre za dober znak, saj je bila do sedaj Evropska unija vedno zadržana pri vprašanju poostritve varnosti na meji z Belorusijo. Sicer so tudi drugi evropski politiki in voditelji v preteklosti zahtevali, da bi se pred nezakonitimi migracijami branili s pomočjo evropskih sredstev. Oktobra naj bi bila na zaprtem sestanku v času vrha Evropskega sveta danska premierka Mette Frederiksen zelo kritična do predsednice komisije von der Leynove, ker ta ni hotela financirati obrambe meja.
Se situacija na poljski meji umirja?
Kot smo že omenili, je Poljska 2. septembra na obmejnem območju, v regijah Podlaskie in Lubelskie, kjer je 138 mest, razglasila izredno stanje. Migrantska kriza je dosegla vrhunec jeseni, ko so migranti začeli napadati poljske varnostne službe in se poskušali nasilno prebiti čez mejo. Ob tem so jim pomagale beloruske službe. Vendar pa se je Lukašenko začel pogovarjati z Evropsko unijo, najprej z nemško, sedaj že nekdanjo kanclerko Angelo Merkel o reševanju krize, kar je delovalo kot nož v hrbet Poljski, ki ni bila vključena v pogovore. Prav tako je začela tudi Belorusija vračati nekatere migrante v njihove države. Poljska pa je 30. novembra preklicala izredno stanje v omenjenih regijah. Kljub temu je po preklicu na tem območju uvedla prepoved prostega gibanja za vse, ki niso lokalni prebivalci. Tako morajo tisti, ki ne delajo ali ne živijo na tem območju, zaprositi lokalno mejno stražo za dovoljenje za gibanje. Ali se zadeve zares umirjajo ali pa gre le za kratek zastoj pred novim viharjem, bo kmalu jasno.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
