Migrantska kriza na Baltiku se nadaljuje. Poljska za zdaj učinkovito brani svoje meje. Poljski premier tudi na obisku v Sloveniji, Janez Janša izrazil podporo Poljski. Beloruski režim zahteva humanitarni koridor za migrante. Poljski mediji poročajo, da bodo migranti začeli iskati nove poti.
Migrantski krizi na meji med baltskimi državami in Belorusijo, ki so posledica hibridnega vojskovanja beloruskega režima, še vedno ni videti konca. Šlo naj bi za maščevanje beloruskega predsednika Lukašenka, saj so ravno Poljska in baltske države najbolj pozivale k sankcijam Belorusije zaradi domnevnega goljufanja na volitvah. Tako se Litva, Latvija in predvsem Poljska že od poletja soočajo z invazijo migrantov, ki se vse bolj stopnjuje. Nekateri menijo, da bi Poljska morala aktivirati četrti člen pogodbe Nata, ki se glasi: »Udeleženi se bodo posvetovali, ali je teritorialna integriteta, politična neodvisnost ali varnost katere od udeleženk ogrožena.« Vendar pa Poljska omenjenega člena za zdaj še ni aktivirala. Od začetka tega leta je sicer poljska mejna straža zabeležila že 35.000 poskusov nezakonitega prečkanja belorusko-poljske meje. Od tega jih je bilo najmanj, 3.500, v avgustu. V septembru jih je bilo že 7.700, največ jih je bilo v oktobru, kar 17.300, v novembru, ko se je kriza začela močno zaostrovati zaradi odprtih napadov migrantov na poljske varnostne službe, pa jih je bilo dobrih 6.000. Seveda se je ob tem treba vprašati tudi, koliko migrantom se je uspelo prebiti čez mejo. Migranti so sicer vse bolj pogumni in napadajo poljske policiste in vojake, ki branijo mejo.
Novi poskusi ilegalnih prehodov meje
Poljska mejna straža je poročala, da se je v soboto, 20. novembra, zvečer skupina stotih migrantov, ki so jih do meje blizu vasi Czeremsza pripeljale beloruske varnostne službe, skušala prebiti na Poljsko. Ob približno istem času je blizu vasi Dubicze Cerkiewne dobrih sto petdeset po besedah varuhov meje agresivnih migrantov skušalo vdreti čez mejo. Tudi njim naj bi bile pri tem pomagale beloruske službe. Predstavnica poljske mejne službe za stike z javnostjo Anna Michalska je ob tem podala naslednjo izjavo: »Beloruske službe prevažajo skupine migrantov, ki štejejo od sto do sto petdeset ljudi, hkrati pa so čez bodečo žico na meji postavile lesen most, a so ga poljske službe odstranile in tako preprečile prehod meje.« Migranti so bili pri poskusu prehoda meje znova nasilni, saj so poljske policiste napadli s kamenjem in z vejami, nekateri pa so jim celo svetili v oči z laserji. Medtem je na isti dan policija v regiji Podlaskie prijela in pridržala pet tihotapcev ljudi, državljane Gruzije, Belorusije in Nizozemske.
Poljski premier Morawiecki: »Mi branimo Evropo«
Poljske oblasti so medtem objavile videosporočilo poljskega predsednika vlade Morawieckega z naslovom »Mi branimo Evropo«. Posnetek prikazuje migrante, ki se hočejo prebiti čez poljsko mejo, v ozadju pa so z rdečo barvo označeni pripadniki beloruskih varnostnih služb, ki »nadzorujejo« napad na mejo. Posnetek je postal popularen na družbenih omrežjih, kjer se je hitro širil. Morawiecki v videu opozarja: »Na prvi pogled se zdi, da gre za običajno migrantsko krizo, vendar pa ni tako. Gre za politično krizo, ki je bila sprožena z določenim namenom. Njen cilj je destabilizirati situacijo v Evropi prvič po koncu hladne vojne, ki se je končala pred tridesetimi leti.« Poljski premier je prav tako opozoril, da čeprav je zdaj najbolj na udaru Poljska, se bodo v prihodnosti na njenem mestu znašle tudi Nemčija, Belgija, Francija in Španija, saj so vse te države tarče tovrstnih načrtovanj migrantskih poti. Dotaknil se je tudi zgodovinske vloge Poljske in zagotovil, da ne bo podlegla takšnemu izsiljevanju, temveč bo za vsako ceno skušala ustaviti »zlo«, ki grozi Evropi. »Poljska že stoletja brani našo skupno domovino. Ko se je bilo treba soočiti z zavojevalci, s tirani in kasneje s totalitarizmom in z diktaturo, smo bili vedno v prvi bojni vrsti,« je dejal premier. Pozval je mednarodno skupnost, naj pokaže solidarnost s Poljsko, z Litvo in Latvijo. Morawiecki se je v novembru mudil na obisku v drugih baltskih državah, Estoniji, Litvi in Latviji, da bi okrepil sodelovanje med državami v času, ko se spopadajo s sorodnimi težavami. Mudil pa se je tudi v Sloveniji in se sešel s premierjem Janezom Janšo.
Slovenija solidarna s Poljsko
Premier Janez Janša je torej 24. novembra gostil poljskega premierja Mateusza Morawieckega. Glede na to, da gre za ta čas za zelo žgočo temo, sta se premierja pogovarjala tudi o migrantski krizi. Janša je izrazil podporo in solidarnost Poljski ter svojemu kolegu čestital za odločnost in pogum, s katerim je Poljska za sedaj obranila svoje meje. Janša je poudaril, da bi morala tudi Evropska unija pokazati podporo državam, ki branijo in varujejo skupno mejo, tako da bi financirala vse potrebne ukrepe, vključujoč fizične ovir na meji. Hkrati se je slovenski premier zahvalil za pomoč, ki jo je lani Poljska ponudila Sloveniji pri varovanju meje. Poudaril je, da ima problem z ilegalnimi migracijami še vedno tudi Slovenija in dodal: »V lanskem letu smo na schengenski meji ustavili 14.000 poskusov ilegalnega prehoda, letos je bilo teh primerov 8.500.«
Bodo migranti iskali druge poti?
Ukrajinski mejni policisti so pred kratkim ustavili na svoji meji z Belorusijo petnajst migrantov, ki so se delali, da so turisti. Šlo naj bi za prvi tovrsten primer, odkar je na poljsko-beloruski meji migrantska kriza. Ukrajinski policisti so migrantom prepovedali vstop in jih vrnili v Belorusijo. Nekateri poljski in slovaški mediji pa špekulirajo, da bi lahko migranti, če jim to ne bo uspelo na poljski meji, poskušali priti na območje EU čez ta čas manj nadzorovane ukrajinske meje. Novinarka poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Anna Gorczyca je tako rekla, naj bi obstajale informacije, po katerih bodo beloruske službe, če bodo neuspešne na poljski meji, migrante preusmerile na ukrajinsko mejo. Poljski novinarji že poročajo o tem, da beloruske službe odvažajo migrante z beloruske strani meje. »Preselili so jih v velike stavbe, vendar pa so ukrajinske varnostne službe sporočile, da je približno pet tisoč migrantov blizu belorusko-ukrajinske meje,« je poročal eden od novinarjev. Prav tako naj bi po družbenih omrežjih krožili zemljevidi novih mogočih migrantskih poti. Po poročanju poljskih medijev naj bi se tovrstne mape v arabščini širile med migranti v Belorusiji.
Belorusija zahteva humanitarni koridor
Vsekakor se tudi Belorusija hoče znebiti migrantov, ki so jih vabile njene oblasti z namenom destabilizacije Evropske unije. Tako je prišlo 18. novembra do prvega vračanja migrantov z letom v Bagdad, na katerem je bilo 431 Iračanov. Istega dne so beloruske oblasti javnosti sporočile, da mora Evropska unija sprejeti dva tisoč migrantov, ki naj bi bili ob poljski meji. Če se bo Bruselj s tem strinjal, bo Minsk poskrbel za preostalih pet tisoč migrantov, ki so na območju Belorusije, je dejala Natalya Eismont, predstavnica predsednika Lukašenka za stike z javnostjo. »Evropska unija naj ustvari humanitarni koridor za dva tisoč beguncev iz taborišč. Mi pa bomo poskrbeli za vrnitev preostalih pet tisoč beguncev takoj, ko bo to mogoče in če bodo to želeli«, je dejala. Po njenih besedah naj bi nemška kanclerka v odhodu Angela Merkel poskrbela za humanitarni koridor, ki bi vodil do Nemčije, vendar pa predstavništvo kanclerke ni komentiralo te izjave.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
