(Objavljeno 7. julija 2021)
Kljub temu, da so nas že marksisti prepričevali, da je vsak posameznik ob rojstvu kot nepopisan list papirja, v skladu s teorijo Tabula Rasa, ki so jo prevzeli tudi sodobni levičarji in liberalci, je vsak posameznik del določene širše etnokulturne skupnosti, njegove rasne karakteristike pa vplivajo, ne le na njegove biološke lastnosti, temveč tudi na njegovo obnašanje in na odločitve, ki jih sprejme v življenju.
Vsak posameznik mora imeti možnost oblikovati svojo lastno identiteto, vendar pa za to potrebuje temelj na katerem bo gradil. Ta temelj je seveda njegova etnična in rasna pripadnost, ter kultura njegovega naroda, ki je pravzaprav odraz le te. Že komunisti so posameznika hoteli odtrgati od njegovih etnokulturnih korenin, da bi ustvarili novega človeka po meri marksistične doktrine, danes pa s tem nadaljujejo liberalci, ki poudarjajo posameznika in njegove pravice, zanikajo pa pomembnost etnične in kulturne dediščine.
Danes lahko tako nekdo le na podlagi jezika in lista papirja postane član nekega naroda, medtem ko igra krvna vez vse manjšo vlogo, oziroma je nalašč spregledana, kdor pa na to opozarja, pa je označen za »rasista«. Z množičnim priseljevanjem se nekatere evropske države počasi spreminjajo v tretji svet, mnogi pa nočejo ali ne želijo sprevideti, da Evropa v svojem pravem smislu ne more obstati brez Evropejcev. Tako kot Japonska ne bi bila več Japonska, če bi skozi nekaj generacij z zamenjavo prebivalstva vse Japonce nadomestili z, na primer, Nemci. Japonska bi obstajala le še kot geografski pojem, medtem ko bi njena kultura s svojimi tradicijami vred preživela le še v zgodovinskih učbenikih. Ravno to se danes dogaja z mnogimi evropskimi državami, kjer se avtohtono prebivalstvo zamenjuje z bližnjevzhodnim in afriškim prebivalstvom. Mnoga francoska ali angleška mesta postajajo bolj podobna kakšnim arabskim kolonijam. Le stara arhitektura nam še daje vedeti, da so tu nekoč živeli mogočni Evropejci.
Kljub temu, da nam politično korektni demagogi zatrjujejo drugače, je etnokulturna identiteta še kako pomembna. Vsaka kultura je odraz določenega ljudstva. Brez evropskih narodov se evropska tradicija in kultura, ki je nekoč navdihovala skoraj ves svet, dosegla inovacije v znanosti, ki so pripomogle k razvoju celotnega človeštva, njene korenine pa segajo v meglene čase indoevropskih ljudstev, ne bo obdržala. Evropa bo postala le kaotična kolonija tretjega sveta, kjer se bodo etnične tolpe in vojske borile za prevlado.
Zato moramo ravno v časih globalizacije, ki sama po sebi ne bi bila nujno slaba v nekaterih pogledih, če njena vodilna ideologija ne bi bila egalitarizem in imperialistični liberalizem, ki se hoče zavleči v vsako vas, negovati, ceniti in ohranjati svojo lastno identiteto in kulturo, ter skrbeti za obstoj našega rodu.
Evropski narodi se morajo zavedati nevarnosti, ki nam vsem preti in je bolj katastrofalna od vseh tujih zavojevanj in kug s katerimi so se soočali naši predniki, saj ogroža naš obstoj na tem svetu. Sprevideti moramo, da Evropa ne more obstajati brez Evropejcev. Slovenija mora v sklopu tega boja za ohranitev Evrope skrbeti za ohranitev naše lastne slovenske kulture in tradicij, ki spadajo v družino evropske tradicije.
Negujmo svojo identiteto kot Evropejci Evrope, ki se razteza Atlantskega oceana do gorovja Ural, v kulturnem smislu pa še dlje, ne kot bruseljske globalistične lažne Evrope, ki želi na naši celini ustvariti multikulturni mišmaš.
Negujmo svojo identiteto kot majhen a hraber evropski narod, ki je preživel mnoge viharje preteklosti in poskrbimo, da bo naša dediščina postala tudi dediščina naših potomcev.
Avtor: Andrej Sekulović