Pri množičnih migracijah in veliki demografski zamenjavi evropskih narodov s prebivalstvom tretjega sveta prevladujeta predvsem dva motiva, ki se medsebojno prepletata in se pred očmi javnosti med seboj poskušata utemeljevati.
Prvi je bolj praktične narave; gre za glavni motiv velikih korporacij in globalistov, ki hočejo zaradi lastnih interesov odpraviti različne narode, tradicije in kulture ter ustvariti globalno družbo z globalnim trgom, kjer ne bo ovir za njihovo kopičenje bogastva in moči. V takšnem svetu brez meja, ki ga naseljujejo »državljani sveta« brez nacionalnih in kulturnih identitet, bodo lahko po svoji volji prerazporejali sredstva in delovno silo. Množične migracije tako zanje predstavljajo predvsem pritok poceni delovne sile in dolgoročno pripomorejo k uresničevanju njihove vizije novega sveta. Drugi motiv je bolj ideološke narave. Gre za motiv liberalcev in sodobnih levičarjev ali »kulturnih marksistov«. Poleg tega, da vidijo v migrantih nove volivce in množico, ki jo lahko vedno naščuvajo proti desnici in nacionalistom, levičarji verjamejo v enakost vseh ljudi in skušajo ustvariti utopijo, kjer bomo vsi »osvobojeni« svojih kulturnih, rasnih in celo spolnih identitet – z drugimi besedami svoje narave – ter bomo skupaj dosegli konec zgodovine v globalni družbi bratstva in enakosti. Glavni namen »progresivne« ideologije in globalizma je v vsakem primeru ustvarjanje novega sveta združene »človeške rase«. Vendar pa se za levičarje stvar zapleta, ker mnogi migranti niso navdušeni nad njihovo utopijo in »progresivnimi« idejami, ki naj bi jih tudi sami sprejeli, da bi postali dobri novi državljani Evropske unije.
Ironija levičarjev in progresivne ideologije
Največja ironija sodobnih levičarjev in liberalcev je ravno v tem, naj bi se po eni strani bojevali za feministične ideje in pravice skupnosti LGBT ter proti »patriarhatu«, po drugi pa z odprtimi rokami vabijo in sprejemajo množice muslimanskih migrantov, ki so mnenja, da je istospolnost greh ali pa se jim ne zdi sporno pretepati in celo kamenjati ženske. V identitarnih krogih obstaja slogan »toleranca žre samo sebe«, ki v tem primeru vse bolj prihaja do izraza. Skupnosti LGBT se namreč pritožujejo, da so v lanskem letu zaznali povišano število takšnih in drugačnih napadov na njihove pripadnike. Ko govorijo o tovrstnih napadih in o »sovražnem govoru« ter o domnevni nestrpnosti, ki naj bi naraščala v evropskih družbah, v isti sapi vedno omenjajo »skrajno« desnico, pozabljajo pa omenjati, da so ti »napadi« velikokrat prav posledica množičnih migracij iz muslimanskih držav. Čeprav to za levičarje ni najbolj priročno, so prihajajoči migranti velikokrat precej bolj »konservativni« in »patriarhalni« v sklopu svojih skupnosti od povprečnega Evropejca, ki bo nemudoma obtožen sovražnega govora, če si bo drznil kaj pripomniti glede vse bolj agresivnega vsiljevanja agende LGBT.
Za napade krivijo desnico, migranti se ne omenjajo
Število domnevnih napadov proti pripadnikom skupnosti LGBTQ+ naj bi torej v letu 2022 naraslo, ravno v tem letu pa smo videli tudi povečanje števila migrantov in prošenj za azil od leta 2016, ko je bila migrantska kriza na vrhuncu. Pravzaprav naj bi v zadnjih desetih letih prejšnje leto doseglo nove rekorde tovrstnih incidentov v Evropi, razkriva novo poročilo, ki ga je objavilo Evropsko mednarodno lezbično-gejevsko biseksualno trans- in interseksualno združenje, ki je ob objavi poročila opozarjalo, da je bilo leto 2022 »najbolj nasilno leto za osebe LGBTI« v Evropi in osrednji Aziji, kar naj bi bilo povezano s »splošnim sovražnim govorom politikov, verskih voditeljev, desničarskih organizacij in medijskih komentatorjev«. Poročilo zaskrbljenih istospolnikov in transspolnikov se tako znova osredotoča predvsem na desnico, ne omenja pa tega, da so bili pri precejšnjemu številu napadov, ki jih našteva, napadalci migranti in muslimani. Po mnenju omenjenega združenja je »sovražni govor« dosegel kritično točko, v samem poročilu pa se med drugim omenjata dva teroristična napada v homoseksualnih barih na Norveškem in na Slovaškem.
Napadalci velikokrat muslimani
Zanimivo je, da poročilo skorajda ne omenja muslimanov, saj je bil vsaj eden od prej omenjenih napadov, ki naj bi dokazovala, da smo priča naraščanju nasilja proti homoseksualcem in drugim pripadnikom »alternativnih« spolnih skupnosti posledica radikalnega islama. Namesto tega se ozadje napada v poročilu ne omenja. No, po napadu v norveški prestolnici Oslo je policija streljanje v znanem gejevskem baru večer pred »parado ponosa« označila za dejanje islamističnega terorizma. V napadu sta bili ubiti dve osebi, glavna osumljenca pa sta norveški državljan iranskega izvora Zaniar Matapour in Pakistanec Arfan Bhatti. Oba sta muslimana, ki ju je policija povezala z radikalnim islamom. Poročilo omenja tudi umor dveh moških v Sligu na Irskem lansko leto, ne omenja pa, da je njun morilec, ki ta čas čaka na sojenje za zapahi, bližnjevzhodnega izvora, mogoč motiv za umora pa naj bi bil »verski ekstremizem«. V poročilu je naveden tudi primer umora migrantskega transspolnika iz Ekvadorja, ki se je v francoskem Nantesu ukvarjal s prostitucijo, znova pa ne omenja, da sta bila njegova morilca Mahmoud Kadri in Karim Ibrahim iz Egipta. Omenjajo se tudi napadi na transspolne ženske v Nemčiji, vendar mimo dejstva, da so eno od žrtev napadalci sprva zmerjali v arabščini.
Levičarji v precepu
Glede na to, da je v muslimanskih bližnjevzhodnih državah, kot so Iran, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Jemen, homoseksualnost kaznivo dejanje, v nekaterih primerih tudi s smrtjo, z bičanjem ali zaporom, je pričakovati, da bodo muslimani nenaklonjeni progresivnim vrednotam, ki jih zagovarjajo tisti, ki jim odpirajo vrata v Evropo. Vsi se lahko spomnimo posnetkov iz teh držav, ki prikazujejo javne usmrtitve homoseksualcev ali metanje le-teh iz stavb in podobno. Nihče razen levičarjev se verjetno ne čudi posledicam, ki jih prinašajo množične migracije v družbe, kjer naj bi homoseksualnost in druge nenaravne spolne prakse veljale za »novo normalnost«. Poleg zgoraj omenjenih primerov je bilo v zadnjih letih sicer še več tovrstnih incidentov. V britanskih medijih smo lahko brali, da so se v nekaterih šolah ravno muslimanski starši uprli uvajanju teorije spola v učne načrte. V nasprotju z Evropejci so kot migranti ali njihovi potomci imuni na obtožbe, da so zaradi tega politično nekorektni. Levičarji seveda ne bodo pljuvali v lastno skledo, tako da bi priznali, da morda migranti niso najbolj navdušeni nad njihovo ideologijo in da si namesto liberalne utopije želijo islamizacijo Evrope. Kljub temu množične migracije še naprej igrajo svojo vlogo pri globalističnih in levičarskih interesih in pri uničevanju biološke in kulturne identitete evropskega človeka. Zato levičarji in aktivisti LGBT raje molčijo o povezavah med migracijami in napadi na njihovo skupnost ter kot papige vedno znova ponavljajo že izrabljene slogane o grožnji »skrajne desnice«.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija