Bilo je 30. novembra 2019 v kongresnem centru RAI poslovnega okrožja Zuidas v Amsterdamu na Nizozemskem. Na kongresu politične stranke Forum za demokracijo (Forum voor Democratie – FvD) je kot govornica na oder stopila 23-letna mladenka.
Dekliškega obraza, svetlih las prek ramen z minimalistično verižico okoli vratu, modrih oči in oblečena v bledo temno modro ohlapno obleko je dokaj samozavestno nagovorila goste. Mladi dami je bilo ime Eva Vlaardingerbroek. Kar je sledilo, je zgodovina. Njen petminutni obračun s sodobnim feminizmom (3. val feminizma, ki je pod okriljem kulturnega marksizma) in množičnem priseljevanjem so prekinjali navdušeni gosti, ki jim je »odgovarjala« s sramežljivimi nasmeški. Bila je prava osvežitev, najbrž najboljši nagovor tistega večera. Nizozemski Telegraaf je kasneje pisal o »služkinji radikalne desnice, ki kaže pravi obraz«, Eva se je znašla sredi viharja jeznih levičarskih komentarjev.
A tistega dne, ko je z nasmehom in ob bučnem aplavzu odšla z odra, je bilo jasno, da ima evropski konservatizem novo zvezdo. Mlado žensko, ki je odkrito povedala, da »sodobna feministka sploh ne čuti Evrope in evropskih vrednot«, »da se ženske ne čutijo varne, ko živijo v bližini moških Neevropejcev« in da »demografske spremembe uničujejo tradicionalne vrednote«, so mnogi takoj primerjali z Američanko Tomi Lahren v njenih najboljših časih, ko je bila še na TV Blaze. Toda Vlaardingerbroekova, ki ima okoli vratu prepoznavno rdečo rutko, je vendarle nekaj tako posebnega, da jo je težko primerjati s komerkoli.
Tistega decembra so se na Nizozemskem z Evo Vlaardingerbroek, ki ima danes na družbenem omrežju Twitter skoraj 380 tisoč sledilcev, ukvarjali vsi, še najbolj levičarji, ki so podrobno analizirali Evin govor. Ona je »avantgarda radikalne desničarske skupnosti« je dejal medijski strokovnjak Mark Koster. Še posebej so bile ogorčene feministke, ker je razkrinkala njihovo hinavščino. »Zahodni moški je glavni sovražnik, a množično priseljevanje več sto tisoč samskih moških iz zelo patriarhalne družbe za feministke ne predstavlja nobene težave,« jim je vrgla v obraz. Malodane so si rezale žile, še posebej, ker je lepa, mlada in svetlolasa, kar je v popolnem nasprotju s prikazovanjem konservativnih žensk kot smrdečih gospodinj za štedilnikom, ki so podrejene možu. Ampak ni šlo samo za to. Bilo je jasno, da Vlaardingerbroekovi iskre med možganskimi nevroni preskakujejo v smeri normalnosti. Na inteligentno pravno filozofinjo je opozorila Tanya Hoogwerf, članica sveta Liveable Rotterdam: »Nepredstavljivo je, da pravijo, da so jo predstavili samo zato, ker je mlada in lepa. Resno vzemite njeno sporočilo. Je izobražena mlada ženska s svojim mnenjem. Samo tako se ji lahko približaš.«
Eva je takrat prvič občutila, kaj pomeni, ko te medijski mainstream, ki je tudi na Nizozemskem večinoma nagnjen levo, demonizira. »Ta Eva je Eva Braun potisnjena v kot. Kritizirala je feministke, a je hkrati na čelu strašljivega kluba,« so pisali. Pravo gnojnico so po njej zlivali na družbenih omrežjih. Vlaardingerbroekova je zavrnila izraz »radikalna desnica«, menila je, da so z njenim govorom manipulirali: »Dejstvo, da kritiziram sodobni feminizem, ne pomeni, da mislim, da so ženske dobre za nič drugega kot za rojevanje otrok in da bi se morale vse vrniti v kuhinjo. Če bi bilo to res, ne bi stal na odru pred tri tisoč ljudmi.« Mlado dekle je medijsko mrcvarjenje zelo prizadelo. Na svoji koži je občutila zlobnost politično korektnih.
A pred štirimi leti nič ni moglo več ustaviti njene priljubljenosti, kljub temu, da so ji podtikali več ljubezenskih afer. Eva, ki je študirala pravo na Univerzi v Utrechtu, nato v Münchnu, se je FvD priključila kot dvajsetletnica. Za stranko je delala tudi v Evropskem parlamentu, nato bila predavateljica v Leidnu. Oktobra 2020 se je povsem posvetila politični karieri in karieri politične komentatorke. Leta 2021 je nekaj časa delala na Švedskem kot voditeljica lastne vseevropske pogovorne oddaje Let’s talk about it na YouTube kanalu švedskega portala Riks. Kasneje je nekaj časa delala kot pravna svetovalka za področje civilnih zadev in človekovih pravic, ves čas je bila aktivna na družbenih omrežjih in drugih spletnih kanalih.
Poleg svojega neutrudnega in pogumnega boja za svobodo govora in svobodo nasploh, kritiki podnebnega alarmizma ter dvomov o upravičenosti ukrepov vlade ob pandemiji kitajskega virusa (zaradi tega so njo razglasili za podpornico teorij zarote) je odločno podprla nizozemske kmete v njihovem boju proti vladi Marka Rutteja, ki načrtuje zmanjšanje vnosa dušika v zemljo, kar pa bi lahko uničilo izvozno usmerjeno nizozemsko kmetijstvo. Slednje ji je prineslo globalno prepoznavnost, na Fox News jo je gostil Tucker Carlson (s Carlsonom se je prvič srečala na Madžarskem, ko je snemal dokumentarec o Viktorju Orbanu). Vlaardingerbroekova se redno pojavlja tudi kot komentatorka v oddaji Marka Steyna (britanski televizijski kanal GBNews) in na YouTube kanalu Achtung, Reichelt!.
Evo, ki je 3. septembra dopolnila 27 let, so starši, ki so delali v industriji klasične glasbe, vzgajali, da ceni zahodno kulturo. Zna nagovoriti množice, njene razlage sodobnosti so vsakomur razumljive in logične. Ne skriva se za novimi besednimi zvezami in ne uporablja ´učenih besed´ s sklicevanjem na razne filozofe in mislece, ampak stvari imenuje s pravimi izrazi in jih opisuje, kakršne pač so. Tudi zato je kulturnim marksistom trn v peti. Zanimivo je, da jo je pred dnevi blokiral Twitter. Pravi, da ni jasno, kako se je to zgodilo, saj ni dobila nobenega obvestila. In da je hvaležna, da so ji pomagali njeni prepoznavni in vplivni prijatelji, tako da njen Twitter račun spet deluje. »Bilo je zelo kafkovsko. Brez enega samega opozorila, pojasnila ali omembe določenega tvita je bil moj račun trajno blokiran. Začela sem se spraševati: Kako se je to zgodilo in kdo je to storil?« je zapisala.
Je globoko verna ženska. Na konservativni konferenci marca lani v Bruslju je dejala, da so ljudje postali zelo protikrščansko nastrojeni. »To je znak razkristjanjevanja, a tudi znak za nekaj globljega: Sile, ki hočejo vladati svetu, bodo prevzele tudi naše možgane. Bog je človekova najvišja avtoriteta. Želi, da izbiramo na podlagi svobode. Novi gospodarji tega ne želijo. Želijo, da se podrediš. Resno je,« je dejala.
Eva, ki je v slabih štirih letih dala skozi medijsko demonizacijo in bila deležna vseh mogočih zmerljivk, danes pravi: »Ne zanima me več, kaj ljudje, mediji ali establišment govorijo o meni. Veliko raje vidim, da me imenujejo in imajo v mojem boju proti zlu za radikalno, kot za zmerno. In tako bi morali tudi vi. Ko spregovoriš in se nehaš bati tega, kar govorijo o tebi, izgubijo svojo moč.«
Ona je Eva Vlaardingerbroek, glas in glasnica svobode.
Avtor: Kavarna Hayek
