Po padcu afganistanske vlade Evropi znova grozi množični migrantski val. Evropski voditelji že kršijo svoje obljube in vabijo na tisoče migrantov. Z uvažanjem priseljencev se znova povečuje možnost terorističnih napadov. Interes Evropejcev znova izdan v prid migrantom.
S talibanskim oznanilom o koncu vojne se je proti Evropi napotilo na sto tisoče migrantov, ki bodo v upanju po boljšem življenju znova močno pritisnili na naše meje. Ankete so ugotovile, da je velika večina Afganistancev naklonjena talibanom in vzpostavitvi šeriatskega prava, kar pa jih ne ovira pri tem, da bodo pod krinko beguncev poskušali priti na staro celino. Prednost imajo predvsem posamezniki, ki so pomagali zahodnim silam, zaradi česar bodo upravičeni do azila in prebivanja v državi, kateri so pomagali. Premier Boris Johnson je že potrdil, da bo Velika Britanija začasno nastanitev omogočila vsem, ki so z njo sodelovali proti talibanom, operacijo pa so poimenovali »Topel sprejem«. Tukaj se postavlja dobro vprašanje, kaj zanje pomeni »začasna« nastanitev, saj se bo ta zagotovo spremenila v stalno. Do sedaj je v Evropo imigriralo prek 7 milijonov tujcev, kar je precej več, kot je prebivalcev mnogih evropskih držav, negativnim posledicam zgrešene migrantske politike pa ni videti konca. Na meje Evropske unije se prek Poljske in Litve migranti zgrinjajo z vzhoda, z juga na ladjah množično pristajajo na italijanskih obalah, številni pa se znova zbirajo, da prek Grčije po balkanski poti prodrejo v osrčje Evrope.
Rešitve so, kar levičarjem ni ljubo
Ministri iz vseh delov Evropske unije so pred kratkim predstavili načrt, ki bi preprečil situacijo iz leta 2015. Državam, ki mejijo z Afganistanom, bi poslali enormne količine gotovine v zameno, da sprejmejo migrante, ki bi sicer odpotovali v EU. Evropski ministri še niso izdali konkretnejših informacij o višini zneska, vendar novinarji številko ocenjujejo na eno milijardo. Ponujena rešitev je izjemna alternativa, ki ne bi bila dobra le za Evropejce, ampak tudi za migrante, ki se jim ne bo treba podati na nevarno in zahtevno pot. Nameščeni bi bili tudi v državah s podobno kulturo in se s tem hkrati izognili domnevnemu »rasizmu«, na katerega radi »opozarjajo« levičarski skrajneži. To pa je zanje problematično, ker take rešitve niso predvidene v njihovih programih, ki z odprtjem meja zahtevajo množično naselitev migrantov v Evropi. Nemški socialdemokratski zunanji minister Heiko Maas se je na obisku v Turčiji že zavezal, da bo Nemčija sprejela 70.000 afganistanskih priseljencev in »ne bo pustila na cedilu tistih, ki jim ni uspelo zbežati z letali.« Prednostno bodo sprejeli tiste, ki so pomagali nemški vojski, ter humanitarce in njihove bližnje družinske člane, kar je skupaj okoli 10.000 ljudi. Trud, ki ga liberalci vlagajo v množično uvažanje neevropejcev pod pretvezo humanitarnosti, da Evropo naredijo čim bolj multikulturno, je neverjeten, saj so za to pripravljeni storiti vse. Nemcem se pridružujejo še Angleži, ki so se prav tako zavezali, da bodo sprejeli 20.000 Afganistancev. Sklep je predstavila »konservativna« Johnsonova vlada, ki vrata na stežaj odpira »le legalnim migrantom«, kar se fundamentalno ne razlikuje od levičarskega pristopa, saj Britancem v vsakem primeru grozi, da bodo postali manjšina v svoji državi. Letos na Otoku beležijo rekordno število ilegalnih prihodov čez Rokavski preliv, število deportiranih pa ostaja na ničli. V muslimansko Albanijo so prispeli zadnji od petsto Afganistancev. Dane obljube pred nekaj tedni so v trenutku izginile, saj politiki znova vabijo na tisoče migrantov, zaprte meje pa se tako znova odpirajo.
Novi teroristični napadi v prihodnosti neizogibni
Množične migracije za francoske medije in politike niso grožnje, saj se znova sprenevedajo in nalašč pozabljajo pretresljive dogodke izpred nekaj let. Množične migracije so po Evropi povzročile številne teroristične napade, ki so z naraščajočim muslimanskim prebivalstvom postali neizogibni. Množična streljanja, bombni napadi, vožnja vozil v množice, posilstva in zažiganje cerkva so postali del vsakdanjika v »kulturno obogateni« in »raznoliki« Evropi, uvažanje novih potencialnih teroristov pa situacije zagotovo ne bo izboljšalo. Med afganistanskimi »begunci« so na mejah že odkrili posameznike s ponarejenimi potnimi listi, podatek, ki ni spodbuden, če medse želimo sprejeti le »miroljubne« posameznike. Europol za leto 2016 beleži, da je v desetih džihadističnih napadih po EU umrlo 133 ljudi, napadi so se dogajali izključno v multikulturnih državah, medtem ko v etnično homogenih narodih niso zaznali niti enega. Afganistanci redno sodelujejo v podobnih napadih, med drugim so bili obtoženi več umorov in podtikanja požarov v azilnih centrih. Levičarji ne želijo priznati povezave med priseljevanjem in napadi, javnost vedno znova zavajajo in odvračajo pozornost, za napade krivijo domnevno marginalizacijo, vsakega, ki si drzne opozarjati na problematiko migracij, pa obtožijo »islamofobije«. Sedaj, ko v evropske države znova vabijo na tisoče priseljencev, namenoma omogočajo nove napade, ki bodo terjali življenja mnogih Evropejcev, za njihova dejanja pa jim ne bo treba odgovarjati.
Demografija je usoda
Prejšnji teden je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán na Blejskem strateškem forumu opozoril, da se »migracije morajo ustaviti«, če želimo ohraniti evropsko kulturno dediščino. Množične migracije v Evropo so v nekaterih zahodnih državah močno spremenile demografijo, s tem pa nekatere dele dobesedno etnično očistile avtohtonih prebivalcev. V zadnjih desetletjih so se po evropskih državah začeli pojavljati podatki z letnicami, ki kažejo, kdaj bodo njihovi prebivalci postali manjšina v svojih domovinah. V Veliki Britaniji naj bi se to zgodilo pred letom 2060, v svoji prestolnici so beli Britanci že nekaj let manjšina, migracije pa kljub temu ne pojenjajo. Francija je podobne raziskave prepovedala, saj je debata o migracijah postala popoln tabu. Vsako leto državljanstvo dobi 100.000 priseljencev, 400.000 jih v Francijo pride na novo. Demografska zamenjava je v polnem teku, liberalna vlada pa vsako razkrivanje podatkov histerično preganja. Nekatere države čedalje bolj nastopajo proti bruseljskim levičarskim lobijem in stvari začenjajo jemati v svoje roke, kar liberalci hitro kaznujejo. EU je tako že napovedala Grčiji, ki je za obrambo Evrope na svoje meje postavila zid, da ne bo financirala njihovih ograj, saj »EU ne pozna meja«.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
