Vsi smo seznanjeni z enim izmed glavnih sloganov liberalizma in politične korektnosti »raznolikost je naša moč«. Vendar pa se zdi, da v praksi to močno opevano prepričanje ne drži najbolj. To med drugim dokazuje tudi nedavni intervju z ravnateljico Normo Grube, ki vodi dve šoli v nemškem Chemnitzu, za časopis Die Welt, v katerem je opisala vse težave, s katerimi se soočajo v šolskem sistemu zaradi »raznolikosti«. Nemčija je prejela v zadnjih letih več milijonov migrantov, kar se seveda odraža tudi v izobraževalnem sistemu in prinaša s seboj razne zaplete in težave.
Kot je v omenjenem intervjuju razložila ravnateljica Grube, se zaradi multikulturalizacije šol soočajo z stopnjevanjem nasilja, z vse bolj kaotičnimi razmerami in z jezikovnimi preprekami. Slednje se pojavljajo tako med učenci, učenci in učitelji, kot tudi med učitelji in starši na govorilnih urah, kjer je vse bolj pogosto potrebna prisotnost tolmačev. Očitno rasna raznolikost le ni recept za boljšo prihodnost, kot nas današnji levi akademiki in mediji tako radi prepričujejo.
»Na šolskem dvorišču se srečujejo šolarji triindvajsetih različnih narodnosti, ki se velikokrat ne morejo razumeti med seboj. Včasih prihajajo iz medsebojno sovražnih območij, kot na primer iz Rusije in Ukrajine. Potrebno je veliko pogovorov med učitelji in starši, ki večinoma potekajo preko tolmačev. V vsem tem pa tiči tudi eden izmed razlogov zakaj je poklic učitelja vse bolj neprivlačen; psihološki pritisk je zelo močan in še bolj narašča«, je v intervjuju povedala ravnateljica Grube.
Jezikovne ovire pa niso edina težava, ki se pojavljajo; mnogi učitelji se soočajo tudi z nasilniškim obnašanjem in nespoštovanjem iz strani učencev, ki ga mnogi ne prenašajo. Zato mnogi dajejo odpovedi. Sicer slika, ki jo opisuje ravnateljica Grube in osamljen primer. V Berlinu naj bi bilo po poročanju spletnega medija Remix News kar štirideset odstotkov šolarjev ali študentov, ki jim nemščina ni materni jezik, v mestih kot je Hamburg, pa je večina šolarjev tujega migrantskega izvora.
Ironično nekatere šole, ki so bile nekoč multietnične in »raznolike«, ravno zaradi množičnih migracij, ki jih podpirajo med drugim Socialni demokrati in Zeleni, sedaj postajajo homogene zaradi odsotnosti etničnih Nemcev in velikega števila bližnjevzhodnih skupin. Čeprav gre pri veliki demografski zamenjavi in množičnih migracijah za perečo težavo celotne družbe, ne le za vprašanje izobraževalnega sistema, je Grube opisala vsakdanje težave z »raznolikostjo« na tem področju.
Kot je povedala, trenutno upravlja z dvema šolama, ki sta 35 kilometrov oddaljeni, saj je ravnateljica ene izmed šol odšla v pokoj, stalne zamenjave pa še niso našli zaradi pomanjkanja prijav na položaj ravnatelja. »Moja nova šola je precej težavna«, je poudarila v intervjuju in dejala, da v njeni drugi »stalni« šoli, ki se nahaja v regiji gorovja Rudna gora, obstaja dobra družbena struktura, saj je veliko učiteljev učilo tudi starše sedanjih učencev, prav tako je na tem področju veliko stabilnih družinskih domov. V Chemnitzu pa je situacija drugačna, učenci so veliko bolj »heterogeni«, saj polovica le-teh ni nemškega izvora. To prihaja močno do izraza pri vsakdanjem pouku. Mnogi učitelji nočejo, ali pa si ne upajo, ukrepati proti učencem z ustaljenimi kaznimi. Predvsem mlajše osebje si prizadeva, da se za vsako ceno izogne sporom, s tem pa mladi učitelji izgubljajo nadzor nad svojimi učilnicami.
»V očeh mladih odrasli na splošno izgubljajo avtoriteto, sploh učitelji. Pred kratkim sem kaznovala učenca, ker je učitelju rekel `bedak´. Takšne žaljivke so postale del vsakodnevnega šolskega življenja. To je zelo stresno,« je opozorila ravnateljica v intervjuju. Pri tem tudi starši niso v veliko pomoč, saj velikokrat nasprotujejo šolskemu osebju, ko jim to predlaga, da je treba bolj disciplinirati otroke ali uvesti določene spremembe doma. Učitelji sami imajo le majhen vpliv pri reševanju težav z učenci, saj po besedah ravnateljice Grube nimajo pravice niti odstraniti nasilne učence iz šole: »V začetku šolskega leta je učenec drugega učenca tako močno pretepel, da ga je poslal v bolnišnico za dva dni. Z veseljem bi ga izključila, vendar to ni bilo mogoče saj v okolici ni bilo nobene druge šole, ki bi ga sprejela. Tako je ostal pri nas. Eden velikih strahov učiteljev je, da v ključnem trenutku ne bodo mogli zaščititi drugih otrok.«.
Nemčija, ki se zanaša na visoko izobraženo delovno silo za svoja svetovno znana podjetja, se tudi sicer zadnje čase sooča z upadom uspeha na področju izobrazbe. Trend iz leta 2021, ki ga je objavil Inštitut za kvalitetno izobrazbo, kaže da vse več osnovnošolcev ne dosega niti minimalnega povprečja, ki ga je določila konferenca ministrov za izobraževanje in za kulturo v nemščini in matematiki. Študija je pokazala tudi, da gre najslabše učencem migrantskega izvora.
Avtor: A. S.
