V Franciji znova zagorela cerkev. Rekonstrukcija bo trajala več let. Požigalec naj bi bil levičar, naklonjen islamu. V Belgiji katoliška šola uvaja arabščino kot obvezen predmet. Razlog je tudi številno migrantsko prebivalstvo.
Leta 732 je Karel Martel v bitki pri Poitiersu porazil Omajadski kalifat in s tem preprečil širjenje islama v Zahodno Evropo. Sablja polmeseca in zvezde je večkrat udrihala po stari celini, vendar je bila vedno znova pregnana. Danes pa se islamizacija širi po ulicah in mestih kontinenta, ne z vojno, temveč v imenu človekoljubja, strpnosti in solidarnosti. Služabniki globalizma odpirajo vrata Evrope tujcu, ki že stoletja naskakuje njena obzidja. Tragičen primer tega so Francija, Belgija, Nemčija, Velika Britanija in druge dežele, kjer se nam zdi, da Evropejci postajajo tujci v lastni domovini. Širijo se šepeti o grozljivih posilstvih, umorih in zločinih, ki jih osrednji mediji in oblasti poskušajo utišati. Zblaznela liberalna politika ogroža staroselce, njihovo dediščino in kulturo. Ognjeni zublji goltajo cerkve, medtem ko črn dim zatemnjuje jasno nebo. Po poročanju Katoliške tiskovne agencije (Catholic News Agency) je julija letos združenje Observatorij za versko dediščino (Observatoire du Patrimoine Religieux) posredoval Francoski tiskovni agenciji zaskrbljujoče podatke; leta 2023 je bilo požganih 27 cerkva, v prvi polovici tega leta pa naj bi ogenj zajel že 12 cerkva. V zadnjih letih naj bi Ministrstvo za notranje zadeve Francije beležilo približno tisoč antikrščanskih dejanj, 90 odstotkov teh pa predstavljajo napadi na verske spomenike in objekte. Zadnji takšen primer se je zgodil v začetku septembra, ko je v Franciji znova zagorela cerkev.
Cerkev se je porušila v plamenih
Medtem, ko naj bi šlo pri požaru, ki je julija zajel zvonik gotske stolnice Marijinega vnebovzetja v Rouenu, gre tokrat za nameren požig. Ognjeni zublji so 2. septembra v zgodnjih jutranjih urah zajeli zgodovinsko cerkev Brezmadežnega spočetja v občini Saint-Omer, ki se nahaja na severu Francije v Pas-de-Calaisu. Cerkev je bila v požaru skoraj popolnoma uničena. Ogenj je pogoltnil streho in zvonik, zaradi česar se je cerkev porušila. Zublje, ki jih je zanetilo sovraštvo do krščanstva in Francije, so malo čez sedmo uro zjutraj ukrotili gasilci, ki naj bi jih bilo zaradi obsežnosti požara na prizorišču kar 120. Čeprav v požaru ni bil nihče poškodovan je bilo zaradi njihove varnosti evakuiranih približno 60 domačinov. Prav tako je župnijskemu duhovniku Sébastienu Rousselu uspelo pred peklenskim ognjem rešiti več kot 20 verskih artefaktov, tudi relikvijski kip Sv. Kornelija. »Z dovoljenjem gasilcev in pod njihovim nadzorom sem vstopil v cerkev, ko je bil požar pod nadzorom, da se lahko vzel najpomembnejše stvari, predvsem ciborij in pa nekaj spomenikov in predmetov«, je za medije povedal duhovnik. Prav tako je dejal, da naj vitražna okna, predvsem tista posvečena Sveti Mariji, niso preveč poškodovana. Predsednik regije Hauts de France, v kateri se nahaja občina Saint-Omer, Xavier Bertrand, je zagotovil, da bo njegova administracija »stala ob strani mestu Saint-Omer v času rekonstrukcije in obnovitve te dediščine«. Neogotska cerkev je bila sicer dokončana leta 1859 in popolnoma renovirana leta 2018. Le nekaj dni po požaru naj bi v mestni hali že potekal sestanek z arhitektom, ki bo koordiniral rekonstrukcijo, da bi se slednja čim prej začela. Bo pa vseeno trajala več let.
Za požig odgovoren levičarski skrajnež?
Preiskava je pokazala, da je bilo v cerkev vlomljeno skozi vitražno okno, ki je bilo razbito pred požarom. Že istega dne zvečer je bil aretiran 39-letni osumljenec Joël Vigoureux, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi podobnih dejanj uničevanja in požiganja. Po nekaterih podatkih naj bi bil obsojen že 25-krat, od tega kar osemkrat zaradi požiganja cerkev. V enem primeru naj bi dobil tri leta zapora in naj bi že isti dan, ko je bil izpuščen, podtaknil požar v cerkvi. Oblasti obravnavajo požig kot uničevanje tuje lastnine z antikrščanskimi motivi. Vigourex naj bi bil, poleg tega, da je serijski požigalec cerkva, po nekaterih poročanjih francoskih medijev levičarski ekstremist. Glede na njegova družbena omrežja naj bi se smatral za antirasista, obenem pa naj bi bil naklonjen islamu. Čeprav Francoz, je Vigoreux očitno nekdo, ki sovraži lastno domovino. Sicer je letos julija prišlo do podobnega protikrščanskega vandalizma v 14. okrožju Pariza. Stolnica Notre Dame-du Travail je bila popisana z grafiti, ki so pozivali na vojno in obglavljanje kristjanov, Ugotovljeno je bilo, da je bil podtaknjen tudi požar, ki pa se je k sreči ugasnil.
V belgijski šoli arabščina kot obvezen predmet
Sovraštvo do kristjanov in napadi na cerkve so eden od stranskih učinkov velike demografske zamenjave. Slednja sicer vse bolj kaže svoje posledice tudi v vsakdanjem življenju, ne le skozi nasilna dejanja. Sprememba v sestavi prebivalstva korenito vpliva na vrednote, kulturo in tudi na izobraževalni sistem, oziroma na vrtce, šole in druge izobraževalne ustanove, ki se prilagajajo vse večjemu številu tujcev. Če v Sloveniji prihaja do tega, da je določena osnovna šola v Kranju uradna obvestila pošiljala tudi v albanskem jeziku, ki je vse bolj prisoten na nekaterih šolah, bo v novem šolskem letu v Leuvenu v Belgiji sekundarna (srednja) šola, ki deluje v sklopu Šole svete trojice, uvedla arabščino kot obvezen predmet za šestošolce. Opozoriti je treba, da gre, kot nam pove ime, za katoliško šolo. Učenje arabščine bo del programa poleg učenja nizozemščine, francoščine, angleščine, španščine in nemščine. S tem hoče šola modernizirati svoj izobraževalni program. Ob tem pa bo, da bi naredila prostor za arabščino, šola zmanjšala učne ure latinščine, gospodarstva, znanosti in matematike.
Učenje arabščine tudi zaradi migrantskega prebivalstva
Direktor šole Frank Baeyens je razložil, da je bila izbrana arabščina, saj naj bi kot jezik, ki ne spada v indoevropsko družino, ponujala učencem in učenkam poseben izziv. Seveda pa je tudi demografska multikulturna sestava trenutnega prebivalstva Belgije imela vlogo pri odločitvi. Na šoli so namreč razmišljali, da bi kot jezik, ki predstavlja večji izziv, morda uvedli kitajščino ali madžarščino. Na koncu pa so izbrali arabščino tudi zato, ker naj bi slednja imela večji vpliv v belgijski družbi zaradi tega, ker je velik del prebivalstva migrantskega izvora in prihaja iz arabskih držav. Šolski direktor pa je obenem tudi mnenja, da bo učenje arabščine dobro za učence migrantskega izvora, saj bo zahtevalo tudi zaposlitev učitelja, ki bo prav tako podobnih korenin.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
