Nadaljevanje nezakonitih migracij tudi v prejšnjem letu. Migranti izkoriščajo zakonodajo, da bi se izognili takojšnji vrnitvi. Velika dispariteta med izraženimi namerami za zaprositev mednarodne zaščite in dejanskimi prošnjami.
Prejšnje leto so se nezakonite migracije nekoliko zmanjšale, a kljub temu število ilegalnih vsiljivcev ostaja visoko. Obenem se, kot smo nedavno že poročali, navkljub nihanju nezakonitih migracij, postopoma povečujejo legalne migracije. Velika večina tujcev iz dežel onkraj meja evropske celine, ki prebivajo v Sloveniji so uvoženi zakoniti migranti, ne azilanti ali ilegalci, ki se hočejo čez Slovenijo prebiti naprej na zahod. Če je bilo leta 2022 izdanih skupaj začasnih in stalnih dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav, kamor štejemo tudi bivše jugoslovanske republike, 202.279, jih je bilo v letu 2023 že 215.874 in v prejšnjem letu 225.062. Postopoma narašča predvsem število ljudi neevropskega porekla. Nepalcev je bilo tako v letu 2023 249 v prejšnjem letu pa kar 839. Državljanov Bangladeša je bilo predlani 251, lani pa že 508. Indijcev je bilo 1.201 v letu 2023, lani pa dva tisoč. Gre le za nekaj primerov postopnega spreminjanja demografske slike Slovenije, ki se pod liberalnim vodstvom iz Bruslja dogaja skoraj povsod po Evropi.
Nezakoniti prehodi meje v letu 2024
Če se vrnemo k nezakonitim migracijam, v letu 2024 je bilo do konca novembra zabeleženih 44.311 nezakonitih prehodov naše meje. V primerjavi z letom poprej se je število zmanjšalo, saj je bilo predlani čez šestdeset tisoč vdorov čez mejo. Ostaja pa število višje od prejšnjih let. Leta 2021 je bilo denimo nezakonitih vstopov deset tisoč, v letu 2022 pa dobrih trideset tisoč. Kdo pa se je najpogosteje v preteklem letu sprehajal čez naše meje brez dokumentov? Največ je bilo Sirijcev, Afganistancev in Turkov. Ko smo že pri Turkih, zakonito jih v Sloveniji prebiva že dobrih 1.500. Od drugih velja omeniti še Maročane, Pakistance in Bangladešane. Najbolj obremenjeni so bili policisti Policijske uprave Novo mesto, kjer je bilo kar 84,3 odstotka vseh nezakonitih prestopov. Kot lahko vidite v grafu je večina ujetih ilegalcev izrazila namero podaje prošnje za azil, tudi med njimi seveda prevladujejo Sirijci in Afganistanci.
Izkoriščanje zakonodaje
Nezakoniti migranti očitno dovolj dobro poznajo zakonodajo, da jo znajo izkoriščati. Morda so jim to prišepnili njihovi prijatelji iz vrst nevladnih organizacij. Če nezakoniti migranti policistom, ko jih ti zalotijo, izrazijo namero, da hočejo zaprositi za mednarodno zaščito, jih morajo policisti odpeljati v azilni dom. Tako danes v Sloveniji davkoplačevalci plačujejo migrantom pravzaprav taksi dejavnost, ki jo morajo izvajati policisti. Zato vsi ilegalci preprosto izrazijo to namero, da ne bi bili vrnjeni na Hrvaško in bi ob prvi priložnosti poskušali pobegniti in nadaljevati svojo pot ali pa zaenkrat ostati v Sloveniji. Da migranti uporabljajo takšen trik je razvidno tudi iz grafa, kjer smo primerjali izražene namere s številom vloženih prošenj.
Izražene in dejanske prošnje za azil
V prejšnjem letu je bilo takšnih izraženih namer 42.673, vloženih prošenj pa samo 5.634. Med slednje se ne prištevajo le nove, ampak tudi prošnje, ki so bile obnovljene. Ilegalci tako zavestno lažejo, da bi lahko ostali v Sloveniji. Od vloženih prošenj, jih je bila večina, namreč dobrih tri tisoč, kasneje umaknjenih. Nekaj več kot dva tisoč tristo prošenj je bilo zavrženih. To največkrat pomeni, da so prosilci za mednarodno zaščito takšno prošnjo že vložili v drugi državi članici EU, kar pomeni, da se takšne taktike izražanja namere, da bodo zaprosili za azil, poslužujejo od trenutka ko vstopijo na območje Evropske unije. Dublinska uredba namreč določa, da lahko migrant prošnjo za zaščito v varni državi vloži le v eni članici. Med tistimi, ki so dejansko zaprosili za mednarodno zaščito v preteklem letu je bilo največ Maročanov, kar 3.548. Od tega samo 35 žensk. Za njimi je bilo največ Alžircev, 452, in Sirijcev, 198. Med prosilci je bilo vsega skupaj 5.404 moških in 230 žensk. To znova potrjuje, da med nebogljenimi begunci in migranti pravzaprav prevladujejo moški.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
