Spomnimo, da so pred tedni državni svetniki soglasno sprejeli sveženj pokrajinske zakonodaje, ki poleg zakona o ustanovitvi pokrajin zajema tudi predloga zakona o pokrajinah in zakona o financiranju pokrajin. Na žalost pa je Vlada RS k svežnju podala negativno mnenje.
Kot kaže, zgodovinskih premikov k ustanavljanju pokrajin vendarle še ne bo. Vlada RS je namreč na 11. redni seji 18. avgusta 2022 podala negativno mnenje k predlogu pokrajinske zakonodaje. Vlada namreč ugotavlja, da v dosedanjih poskusih ni bilo doseženega političnega soglasja o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo. To, da javnost pokrajin ni prepoznala kot dejavnika decentralizacije oblasti v državi, naj bi pokazala že slaba udeležba in rezultat na posvetovalnem referendumu leta 2008, ki ga je o prvem svežnju pokrajinske zakonodaje razpisal državni zbor. Vlada je pri tem ocenila, da bi bilo mogoče na regionalni ravni zagotoviti skupno izvajanje razvojnih nalog. »S krepitvijo funkcijskih regij bi vlada laže dosegala zastavljeno razvojno vizijo Slovenije. Zato podpira iskanje možnosti za krepitev že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni in funkcionalne regionalizacije tako, da se poveže delovanje že obstoječih oblasti z drugimi strukturami na geografsko zaokroženem območju,« so zapisali.
Nenadzorovana regionalizacija
V Združenju občin Slovenije (ZOS) nasprotno menijo, da je strokovna skupina opravila veliko delo in je z vso vsebino ter opravljenimi aktivnostmi redno seznanjala tudi občine ter s tem že pred samo vložitvijo predlogov zakonov zagotovila širšo podporo vsebini. »Prav tako pa je treba na tem mestu pohvaliti odziv občin, saj so se v velikem številu odzivale na pobude sodelovanja. Menimo, da tak pristop pomeni dodatno podporo projektu ustanovitve pokrajin in tudi boljšo možnost zagotovitve potrebne dvetretjinske večine glasov poslancev Državnega zbora RS,« so zapisali v ZOS. Za to so nad odločitvijo vlade razočarani. Že vrsto let namreč opozarjajo, da je ustanovitev pokrajin nujno potrebna za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev in zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, pokrajine kot drugo raven lokalne samouprave v 143. členu določa tudi Ustava RS. »Naj pa poudarimo, da je bolj kot samo število pokrajin pomembno to, da se jasno določijo njihove pristojnosti, viri njihovega financiranja in naloge, ki se bodo z države prenesle na pokrajine,« so zapisali v ZOS. Sicer pa menijo, da bi moralo biti občinam omogočeno, da same izrazijo stališče, v kateri pokrajini želijo biti. »Ne sme priti do centralizma v pokrajinah,« poudarjajo, »ko interesi ene prevladajo nad interesi druge, ampak morajo biti vzpostavljene tudi podregije. Ne sme se pozabiti zgodovinskih dejstev, ki so oblikovala določena območja, jih zaznamovala in jim ne nazadnje tudi dala ime. Prav tako se s posameznimi značilnostmi identificirajo prebivalci teh območij. Menimo, da je vsa ta dejstva treba upoštevati pri dokončnem oblikovanju pokrajin in prisluhniti občinam.« Precej napora bo treba po njihovem mnenju vložiti tudi v ustrezen sistem financiranja pokrajin in pri tem upoštevati finančno avtonomnost občin. Dodajo: »Sedanje izkušnje v zvezi z zagotavljanjem sredstev občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog nam morajo biti vsem v poduk in opozorilo, kako stvari izvesti prav in pravilno.« Na ZOS opozarjajo še na en vidik, ki ga opažajo v zadnjih letih. Gre za nekakšno nenadzorovano regionalizacijo. »Oblikovala so se okrožja centrov za socialno delo, policijski okraji, okraji za potrebe obrambe in civilne zaščite, inšpekcijske območne enote, regionalne razvojne agencije (katerih ustanovitelji so občine oz. so celo deloma v zasebni lasti),« naštevajo.
Doseženega ni za zavreči
Ne glede na odločitev vlade v ZOS menijo, da je predlagana pokrajinska zakonodaja primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Pristojne so zato že pozvali k čimprejšnjemu nadaljevanju aktivnosti. Jasni so, da Slovenija brez pokrajin izgublja pomemben razvojni potencial.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) sicer razumejo stališče vlade, da z vidika prenosa nalog in pristojnosti predlagana uvedba pokrajin zahteva celovito reformo državne uprave in je ob izzivih svetovne varnosti, energetske in podnebne krize ter soočanja z epidemiološkimi razmerami zaradi covida-19 časovno neugodno umeščena, vendar pa je dejstvo, da iskanje pravega trenutka in klime v državi za ta korak poteka že 20 let ali več. SOS je tudi ena od pobudnic začetka aktualnega projekta ustanavljanja pokrajin in slovenske vlade vedno znova opozarja na potrebo po ustanovitvi, saj bi z njihovo pomočjo dosegli vnovično uravnoteženje regionalnega razvoja in večjo decentralizacijo države. »Kljub načelnemu strinjanju SOS pripravljeni zakonodajni sveženj ni popoln, zato smo v SOS tudi podali dodatne pripombe, za katere pričakujemo ugodno razrešitev,« so zapisali v SOS. Menijo, da ob vsem opravljenem delu in usklajevanjih v zvezi s pokrajinsko zakonodajo projekta ne gre zavreči. Po njihovem mnenju je treba nadaljevati z aktivnostmi in poiskati način, kako projekt regionalizacije Slovenije uresničiti. »Želimo, da bi si Vlada RS svojih strateških usmeritvah zadala cilj, da v Sloveniji vendarle uvedemo pokrajine,« so zapisali na SOS.
Avtor: Maruša Opeka
Tekst je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
